Marina iz Izole se je navadila, da zavije v več trgovin. »Grem povsod, v Hofer, Spar, Mercator ... Ko so akcije in popusti, nekaj uspeš prihraniti,« je razlagala pred izolskim Tušem, medtem ko je po nakupu preučevala zneske na računu. »Kar precej stvari se je podražilo, to še najbolj vidim pri olju. V trgovine čez mejo pa ne grem, živim sama in se mi ne izplača,« je dodala. »Ne vem več, kaj naj rečem kupcem, ki pravijo, da se vse draži. Saj se tudi meni zdi, da vsak dan vnašamo nove cene,« je po tihem priznala trgovka v eni izmed koprskih trgovin, medtem ko je hitela streč kupce.
Po nakupih od trgovine do trgovine
Nakupovalne navade strank se niso spremenile, saj se tudi cene večine rib niso, opažajo v ribarnici v Kopru. Že dolgo so sardele po sedem, sardoni po deset evrov in hrvaški brancini po 11 evrov. Dobavitelji dolgo niso višali nabavnih cen, zato jih tudi prodajalci niso. A julija so ribiči zvišali cene in zdaj po nekaj mesecih verjetno ne bo šlo drugače in jih bodo morale zvišati tudi ribarnice.
»Moja pokojnina je 700 evrov, ne vem več, kako bova z možem shajala iz meseca v mesec. Vedno sem iskala akcije, popuste, a zdaj je vse dražje – olje, meso in še marsikaj,« je razlagala Koprčanka, ki se ji je pred eno izmed koprskih trgovin pridružila hči. »Prej sem kupovala v Intersparu, zdaj živim v Trstu in tam je precej ceneje – hrana in tudi vse ostalo za stanovanje.« Tudi druga gospa, ki živi v okolici Kopra, je dejala, da se obhod po različnih trgovinah izplača: »Pregledam kataloge in vzamem takrat, ko je znižano. Tudi 10- ali 25-odstotni popust, ki ga ponujajo trgovci, pa popusti za upokojence – vse pride prav.« Da se cene višajo, je opazila tudi druga Koprčanka, ki se je pripeljala po nakupe. »Da, vse je dražje, še posebej sem pozorna na vse višje cene kruha. Za zdaj je še znosno, se pa bojim, da bodo prišli časi, ko bo hudo. Do takrat si bomo lahko še kaj privoščili.« Tudi ona zavije v različne trgovine, občasno tudi čez mejo, po testenine in čistila: »Čez mejo olje stane toliko kot pri nas.« O spletnem primerjalniku naše sogovornice niso imela kaj veliko povedati. »Sem slišala za to spletno stran, a mene ne zanimajo najcenejši izdelki. Pa tudi zanesem se ne na te objave,« je povedala ena izmed njih.
Listanje katalogov in čakanje na akcije
Sodeč po parkiriščih najbližjih trgovin onkraj meje, kjer so slovenske registrske oznake na avtomobilih dobro zastopane, se nakupi pri sosedih izplačajo. »Jaz kupujem redno, ampak ne vsega. Kupim izdelke, ki so cenejši kot pri nas, in stvari, na katere smo se navadili ter jih v naših trgovinah ni. Vsakih deset dni dobim katalog s popusti ene izmed teh velikih trgovin, pregledam, kaj se izplača, in ko je akcija, grem kupovat tja. Pri 6,5-kilogramskem pralnem prašku Dash je lahko velika razlika, v Italiji zanj dam 11 evrov, pri nas je lahko tudi 19 evrov ali še več,« je pred trgovino Centro discount povedala Dekančanka, ki se po nakupih odpravi s seznamom izdelkov, ki jih potrebuje. »Danes imam na listku zapisanih šest stvari. Kupim in grem domov.« Po nakupih čez mejo sta se odpravili tudi prijateljici iz Ljubljane, ki sta bili sicer namenjeni na vikend ob morju. »Na poti sva zavili še čez mejo, na hiter nakup. Prideva večkrat. Pri krompirju vidim, da ni velike razlike v ceni v primerjavi z našimi trgovinami, jabolka pa so tu cenejša. Tudi paradižnikova mezga je vedno tu ugodnejša kot pri nas, sploh kadar je v akciji,« je povedala ena izmed njiju.
Hrvati in Ljubljančani pridejo redkeje, a tedaj kupijo več
V trgovini Centro discount takoj onkraj meje s koprske strani je prodajalka povedala, da je pri njih največ slovenskih kupcev ob petkih popoldne, ob sobotah in seveda ob nedeljah, ko so pri nas trgovine zaprte. »So kot na turneji; ustavijo se pri nas, potem v Eurospinu, Famili ... Veliko je tudi Ljubljančanov, ki gredo na vikend in na poti do morja zavijejo na Fernetiče ter se potem ustavijo pri nas po nakupih. Hrvati pa pridejo večinoma enkrat na mesec, takrat nakupijo za 200, 300 evrov.«
Slovenci čez mejo po testenine, oljčno olje, čistila
Potrdila je, da so tudi cene v italijanskih trgovinah poskočile. »In še lezejo gor, pa še kako! In še vedno se zgodi, da kakšnega izdelka zmanjka, denimo sončničnega olja. Slovenski kupci sicer največkrat kupujejo testenine in čistila, zadnje čase tudi alkoholne pijače – od piva do žganih pijač. Pravijo, da je vse to pri vas precej dražje,« je dejala prodajalka. V Supermarketu Conad na Opčinah, ki je prva trgovina za mejo s sežanske strani, po besedah poslovodje Tatjane Čač opažajo, da slovenski kupci pri njih kupujejo predvsem oljčno olje, tuno, pralne praške, izdelke iz delikatese, zadnje čase pa tudi zelenjavo in sadje. »Povečalo se je tudi povpraševanje po bio pridelkih in brezglutenskih izdelkih, ki jih je v Sloveniji težko dobiti oziroma so veliko dražji.« Slovenski kupci pri njih v strukturi predstavljajo kar 40 odstotkov. Že tradicionalno med njimi zaradi bližine prevladujejo Kraševci, v zadnjem obdobju pa opažajo, da prihajajo kupci iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške. Tudi med našim obiskom smo na parkirišču opazili ne le avtomobile s koprsko, temveč tudi z ljubljansko registracijo. »Prav neverjetno je, ob sobotah dopoldne se pri nas skoraj ne da živeti, takšna gneča je. Slovenci, ki pridejo od dlje, opravijo velike nakupe, za 300, 400 evrov, tudi za več družin hkrati,« je povedala Tatjana Čač. K temu je, kot ocenjujejo, pripomogla tudi reklama v enem od slovenskih medijev, kjer so pred časom opravili primerjavo cen in ugotovili, da je veliko izdelkov pri njih cenejših. Vendar merilo ni samo cena, čeprav kupci izkoristijo različne akcije, temveč tudi raznolikost ponudbe in kakovost, ki je pri številnih izdelkih v Italiji višja kot v Sloveniji. Tatjana Čač pravi, da so cene poskočile tudi pri njih, najbolj pri sadju in zelenjavi, olju ter ribah, vendar so v Conadu, ki je največji trgovec v Italiji, pred kratkim približno tri tisoč izdelkom cene znižali, v glavnem za deset centov, kar sicer ni veliko, na končnem računu pa se pozna. S tem v močni konkurenci merijo na dodatne stranke. Vendar pa v trgovini, ki je Conadova franšiza, sicer pa v lasti zadruge, Društvene prodajalne na Opčinah, hkrati ponujajo precej lokalnih proizvodov, pri čemer pa je njihova marža zelo nizka. Za slovenske kupce so, kot meni, zanimivi tudi zaradi jezika. V trgovini namreč delajo slovenski zamejci. »Strankam je všeč, če jih postrežejo v slovenskem jeziku.« V koprskem Intersparu smo naleteli par iz Italije. »Pritegne me kotiček z izdelki avstrijskega proizvajalca, pri nas tega nimajo, sicer pa drugih izdelkov v Sloveniji ne kupujem. Pri nas v Italiji so se cene tudi dvignile, podražilo se je tako rekoč vse. Včasih česa tudi zmanjka, in ko izdelek spet pride na police, je cena višja,« je povedala Tržačanka.
Slovenci po nakupih čez mejo, Italijani pa k nam predvsem po bencin
Tudi na Goriškem kupci pogosto prehajajo meje. Tanja Ušaj Hvalič iz Kromberka, ki smo jo srečali pred marketom Famila v Gorici, je povedala, da v Italiji živila nakupuje že od nekdaj. Meni, da se ji tam celoten nakup bolj izplača, sploh pri testeninah, rižu, nuteli in drugih, za Italijo prepoznavnih izdelkov, prihrani veliko, najbolj pa poudari razlike pri cenah sadja in zelenjave. »Italijani imajo le štiriodstotni davek na sadje in zelenjavo, kar je več kot pol manj od davka, ki ga plačamo na naši strani meje, in posledično se to zelo pozna na ceni,« je povedala Kromberčanka, ki ne skriva navdušenja tudi nad njihovo delikateso, še posebej nad italijanskim natančnim načinom razreza vseh vrst narezkov.
Da je na drugi strani meje ceneje, pa meni Luisa iz Gorice, ki smo jo s hčerko Evo srečali pred novogoriško Supernovo. V slovenski del somestja prihaja po nakupe, hrana se ji, splošno gledano, tu zdi cenejša. Ker prisega na domačo pridelano hrano, pa jo ovira jezikovna pregrada. »Doma uživamo čim več lokalnih izdelkov in pridelkov, ki jih kupujemo v Italiji, saj v Sloveniji žal ne razumem, kaj piše na večini, predvsem tistih domačih slovenskih proizvodih. A vseeno mislim, da je hrana pri vas cenejša,« je povedala in dodala, da sicer v naša nakupovalna središča ne zahaja predvsem zaradi hrane. Dejala je, da v slovenskih trgovinah raje nakupuje oblačila in podobno, spotoma se ustavi še na naši bencinski črpalki.
Cene sardel in sardonov so že dolgo enake
Zavili smo v eno izmed ribarnic v Kopru. »Ne, nakupovalne navade naših strank se niso spremenile, saj se tudi cene večine rib niso. Že dolgo so sardele po sedem, sardoni po deset evrov in ti hrvaški brancini po 11 evrov. Dobavitelji dolgo niso višali nabavnih cen, zato jih tudi mi nismo. A julija so jih zvišali in zdaj po nekaj mesecih verjetno ne bo šlo drugače in jih bomo morali zvišati tudi mi,« je razložila Melita Glavina iz ribarnice Mevimar. Tudi kot mlada mamica opaža skoke cen. »V eni izmed koprskih trgovin sem kupovala higienske vlažne robčke za otroke, zelo dolgo je bila tam cena za tri pakete 5,90, drugje so bili občutno dražji. A nenadoma so ceno tudi v tej trgovini zvišali, zdaj stanejo skoraj devet evrov. Torej so se podražili kar za tretjino. To pa je preveč, od zdaj bom kupovala drugo znamko.«
