Čeprav je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik po prejšnjem srečanju izrazila pričakovanje, da bi dogovor v ponedeljek že lahko parafirali, pa še ni povsem gotovo, da se bo to dejansko zgodilo že v ponedeljek, saj so sindikati vladni strani pred nadaljevanjem pogajanj poslali kar nekaj pripomb, o katerih se še morajo uskladiti.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je pojasnil, da imajo nekatere vsebinske pripombe na sedanji predlog in je še nekaj odprtih vprašanj. Po njegovih besedah je tudi nekaj določb, "ki na nek način presegajo polje tega dogovora oz. sindikatom nalagajo omejitve oz. odrekanje nekaterim pravicam", kar zanje ni sprejemljivo. Bolj konkretno pa o tem želel govoriti. Je pa Štrukelj ocenil, da na obeh straneh volja za sklenitev dogovora obstaja.
Tudi vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek je pojasnil, da so nekatera še odprta vprašanja zanje zelo pomembne. A vseeno upa, da bodo dogovor v ponedeljek parafirali. Je pa, kot je dodal, vse odvisno od tega, kakšna bo v tem delu na vladni strani pripravljenost za iskanje kompromisov.
Kaj so njihovi cilji?
Kot so že razkrili po zadnjih pogajanjih pred tednom dni, naj bi se vrednost plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka. Ta dvig bi zaposleni v javnem sektorju prvič občutili novembra ob izplačilu oktobrskih plač.
Večini v javnem sektorju bi se nato plače dvignile še enkrat čez nekaj mesecev, tokrat za en plačni razred, kar predstavlja približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja naj bi bili izvzeti le zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.
O mesecu, s katerim bi se uveljavile višje uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij, vlada in sindikati za zdaj še niso usklajeni, saj si na sindikalni strani želijo uveljavitve z marčevskimi plačami, vlada pa z aprilskimi. Ob tem pa je vsaj na sindikalni strani še kar nekaj vprašanj glede morebitne odprave oz. dviga plačnega stropa za javne uslužbence, za katere je zdaj kot zgornja plačna meja določen 57. plačni razred. Medtem bi plačni lestvici dodali še en, 66. plačni razred.
Več za malico
So pa sindikati in vlada očitno že uskladili stališča glede višine nadomestila za malico, ki naj bi se iz sedanjih 4,94 evra dvignilo na 6,15 evra na dan. Prav tako naj bi javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki bi ga določili glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bi tisti nižje na plačni lestvici dobili več.
Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bi pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bi dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predlog, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov.
Vladna in sindikalna stran naj bi se z dogovorom tudi zavezali, da bosta začeli usklajevanja o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, vzporedno pa tudi pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij.
Zdravniki in zaposleni v vzgoji
Ob tem vlado čaka še ločeno reševanje zahtev posameznih skupin v javnem sektorju. Zdravniški sindikat Fides je v tem tednu napovedal stavko, ki se bo začela 19. oktobra. Zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema in pogajanja za nov tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Vlada izstopa zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja ne odobrava. Kot je pred dnevi pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, pa so jih za torek povabili na pogajanja.
V pričakovanju nadaljevanja pogajanj z resornim ministrstvom, ki so se začela v tem tednu, so tudi ostali zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer želijo odpravo plačnih nesorazmerij, druga njihova zahteva pa je sprejetje standardov in normativov za poklice v zdravstvu in zdravstveni negi socialnega varstva. Znova se sestanejo v sredo.
Še ena skupina, ki naj bi z resornim ministrstvom začela pogajanja v torek, so zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Potem ko je vlada sredi septembra sprejela izhodišča za razrešitev dela že pred časom postavljenih stavkovnih zahtev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter Visokošolskega sindikata, je pričakovati, da jih bodo v torek predstavili sindikatoma. Oba sta v svojih zahtevah med drugim navajala ustrezno ovrednotenje dela, ki ga opravljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju, oz. odpravo plačnih krivic.
