ŠE DVA POŽARA
Strele so sicer v tistih dneh povzročile še dva požara. V petek, 9. septembra, je malo pred deseto uro zvečer udarila v stanovanjsko hišo v naselju Cerina v občini Brežice. Posredovali so gasilci PGD Cerina, Sobenja vas, Obrežje, Krška vas, Skopice in Brežice, ki so pogasili požar, odstranili del poškodovanega ostrešja in ga prekrili s folijo. Ostrešje stanovanjske hiše je zaradi udara strele zagorelo tudi prejšnji petek nekaj pred 8. uro v Črnomlju. Poškodovan ni bil nihče, požar so gasilci omejili in pogasili, po prvih ocenah je nastalo za okoli 5000 evrov škode.
»Bilo je malo po tretji uri popoldne. Malo je že deževalo in grmelo, pripravljalo se je k nevihti. Pomislil sem, da grem še nahranit kure, preden se bo ulilo. V tistem trenutku se je zabliskalo in silovito počilo, da mi je vse padlo iz rok,« je začel pripovedovati Branko Skube iz Srednjega Lipovca v občini Žužemberk. V četrtek, 8. septembra, je v Skubetov kozolec udarila strela in zanetila požar. Ogenj je zajel celotno ostrešje ter skladiščeno slamo in suho travo.
»V kuhinji se je tako zasvetilo, da sem mislila, da je konec vsega. Pomislila sem, da je razneslo bombo, potem pa sem zunaj zaslišala kričanje,« je nadaljevala Brankova žena Anica, ki se od takrat zdrzne ob vsakem grmenju. »Takrat se je mimo peljal kombi, v njem so bili trije mladi fantje, sosedovi sodelavci. Hitro so se ustavili in se ozirali proti nam. Pa sem se tudi sam ozrl tja, kamor so gledali, in videl ognjene zublje,« je dodal Branko.
Gasila tri gasilska društva
Akcija je hitro stekla. Fantje so se zapodili proti kozolcu, na pomoč so pritekli sovaščani, Branko je stekel po traktor in začeli so reševati stroje izpod kozolca. Uspelo jim je odstraniti vse – dve prikolici, nakladalko, kosilnico, zgorelo pa je ostrešje in vse, kar je bilo lesenega. Od kozolca so ostali uporabni le betonski stebri. »Še preden so res hitro prihiteli prostovoljni gasilci treh društev, Ajdovca, Dvora in Žužemberka, smo začeli gasiti z vaško motorko, vodo pa smo črpali iz svojega vodnjaka. K sreči je zelo velik, v njem je okrog 43 tisoč litrov vode, tako da s tem nismo imeli težav. Tudi letošnja suša nam ni prišla do živega, saj se vsa deževnica z naših streh, ki jih imamo za 500 kvadratnih metrov, steka vanj,« je povedal Brankov sin Gregor, ki se je v času, ko je udarila strela, ravno vračal iz službe. Oba z očetom sta gasilca, člana PGD Ajdovec, zato vesta, kako se spopasti z ognjem.
Posredovanje gasilcev je trajalo dobri dve uri, člani PGD Dvor in Ajdovec pa so ostali še na požarni straži. »Če se je to že moralo zgoditi, je sreča v nesreči, da je udarilo v kozolec, ki je na samem, tako da ni bilo nevarnosti, da bi se požar razširil na hišo in druge objekte. Če bi treščilo v tega, ki je bližje, bi bilo nevarno za nas in sosede,« razmišlja Gregor in doda, da je najpomembnejše, da se nikomur ni nič zgodilo. Kozolec imajo zavarovan, zato bodo pokrili vsaj nekaj škode. Skubetovi ocenjujejo, da je je za od 10 tisoč do 15 tisoč evrov, Koliko denarja bodo dobili od zavarovalnice, pa še ne vedo.
Velika pomoč sovaščanov in prijateljev
Družina Skube je neizmerno hvaležna vsem, ki so jim pomagali – sovaščanom in vaščanom iz okoliških vasi, gasilcem, še posebno trem fantom iz kombija. »Vse smo pospravili do večera, vaščani so sami prinesli pijačo za vse, ki so pomagali, ženske so poskrbele za malico. Še enkrat se je pokazalo, kako složni smo prebivalci na tem koncu,« so poudarili vsi trije v en glas. Prepričani so, da bo kozolec kmalu znova stal, les, ki so jim ga podarili sovaščani, je bil ob našem obisku prejšnji teden že na žagi. »Rok za pomoč ne bo manjkalo. Težje bi bilo zbrati ljudi, če bi jih povabil samo na malico, kot pa za delo,« je zadovoljno povedal Gregor.
Oglje in kovačija
Udaru strele v kozolec je bil ob pogledu skozi okno kopalnice priča tudi Brankov oče Franc, ki bo kmalu dopolnil 95 let. V teh krajih je prava kovaška legenda. Še danes se ukvarja s to obrtjo, kovač je bil tudi njegov oče, znanje pa je prenesel tudi na Branka in Gregorja. Nekoč so podkovali konje in izdelovali vozove, potem pa so se posvetili kovanju orodij, ki jih potrebujejo na kmetiji. Pri njih lahko dobite različne vrste motik, srpe, vejnike, vile in podobno. »Ljudje pravijo, da so dobre kakovosti,« nam pove Franc. Najbrž bo že držalo, saj pridejo ponje od blizu in daleč, tudi v tujino so že šli ti izdelki. In še nečesa so vešči pri Skubetovih – oglarjenja. Včasih so kuhali oglje zase, že nekaj let pa Branko, Franc Vidmar, Franc Štravs in Alojz Župevc s pomočjo vaščanov ob žužemberškem občinskem prazniku postavijo oglarsko kopo v bližnjem gozdu v Goršetovi dolini.
