S strokovnjaki smo preverili, kako ravnati, ko nas bo »stisnila« zima, življenjski stroški pa se bodo dodatno zvišali. Treba bo varčevati, a če človek nima denarja, težko kaj privarčuje. Kakšno pomoč lahko posameznik dobi, kaj naj stori, kam naj se obrne, če ne bo zmogel poravnati vseh položnic in bo denarnica prazna?
Mnogi trdijo, da bo v energetski krizi in krizi podražitev najkrajšo potegnil srednji razred. Država določa cenzuse, ki so merilo, kdaj je kdo upravičen do pomoči. Smernice so namenjene ustanovam, ki lahko pomoč dodelijo. Jezni niso samo ljudje, včasih so jezni tudi strokovnjaki, ki bi radi pomagali, a naletijo na cenzuse. Kriza je neizprosna, višajo se zneski na položnicah, računi v trgovini.
V nemilosti težke finančne situacije se bodo nedvomno znašli tudi tisti, ki so epidemijo še nekako prestali, in tisti, ki so do zdaj kot srednji sloj še »zvozili«. Kako jim pomagati?
Okoliščine so različne
Samska delovno aktivna oseba z minimalno plačo, ki trenutno znaša približno 778,48 evra (brez dodatka za delovno dobo), in upokojenka s povprečno pokojnino (malo več kot 800 evrov) bi lahko bili v večji materialni stiski, saj morata kot samski osebi plačevati nekatere fiksne stroške, ki so enaki ne glede na to, koliko oseb živi v stanovanju. Tudi ogrevanje bi zanju lahko predstavljalo bistveno večje finančno breme.
S Centrom za socialno delo (CSD) Celje smo proučili, kakšno pomoč lahko prejmejo tisti, ki jim je morda do zdaj šlo dobro, a bi kriza, ki že vstopa skozi vrata, lahko to kmalu spremenila. Za primer smo vzeli delovno aktivna starša s povprečno plačo in šoloobveznim otrokom, samsko osebo z minimalno plačo in upokojeno vdovo. Celjski center za socialno delo nam je pripravil podatke za tiste vrste pomoči, do katerih so oziroma bi bili upravičeni omenjeni. Center prouči vsak primer posebej, zato ni mogoče posplošeno navesti, do kakšnega zneska v okviru nekega socialnega transferja je kdo upravičen. Vsi namreč ne živijo v enakih okoliščinah.
»Center za socialno delo v postopkih za priznanje pravic iz javnih sredstev ugotavlja materialno stanje posameznika ali družine. Nekatere pravice, kot so otroški dodatek, subvencija plačila za program vrtca in državna štipendija, so zastavljene malo širše, torej je do njih lahko upravičen velik del družin. Otroški dodatek in po novem državno štipendijo lahko dobijo tudi otroci v družinah, kjer neto dohodek na družinskega člana mesečno znaša do 1014,33 evra. Državno štipendijo je bilo namreč do nedavnega mogoče uveljaviti z največ 713,91 evra neto dohodka na družinskega člana na mesec,« pojasnjujejo v CSD Celje.
Socialna pomoč in varstveni dodatek
Drugače je pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku, kjer materialno stanje ugotavljajo na podlagi dohodkov, prejemkov in premoženja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Pri nedavno nastalih spremembah lahko ugotavljajo tudi stanje v zadnjem mesecu, če to najbolj resnično odraža stanje. »Upravičenci do teh oblik pomoči z lastnimi dohodki in prejemki ne dosegajo minimalnega dohodka po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Ti so določeni v zneskih, ki zagotavljajo zgolj osnovno preživljanje. Krog upravičencev je tu bistveno ožji. Minimalni dohodek za dodelitev denarne socialne pomoči znaša za samsko osebo 421,89 evra in za samsko delovno aktivno osebo (polni delovni čas) 637,05 evra. Minimalni dohodek oziroma cenzus za varstveni dodatek znaša za samsko osebo 620,18 evra. Višina minimalnega dohodka ali cenzusa je odvisna od števila družinskih članov, od tega, ali gre za odrasle ali otroke, ali so delovno aktivni ali ne … Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta v višini razlike med ugotovljenimi dohodki posameznika ali družine in cenzusom,« pojasnjujejo na CSD Celje.
»Zaključiti je mogoče, da ima vsaka od oseb v opisanih treh primerih približno 800 evrov neto mesečnih dohodkov ali prejemkov, kar nekomu lahko povsem omogoča preživetje in si poleg tega še kaj privarčuje, nekdo drug, ki je v drugačni življenjski situaciji, pa morda komaj shaja s temi sredstvi. Vse je odvisno od potreb, ki jih ima posameznik ali družina, od tega, kje živi, ali plačuje najemnino ali je lastnik stanovanja, ali je dolžan še koga preživljati in podobno. Se je pa praviloma veliko lažje preživljati v razmerah, ko si gospodinjstvo deli več oseb, in sicer zaradi stroškov, kot so ogrevanje bivalnih prostorov, elektrika, voda, komunalne storitve, storitve telekomunikacije, ki so lahko enaki ali ne odstopajo bistveno glede na število oseb,« pravijo na CSD Celje.
Kaj storiti ob visokih zneskih na položnicah
Zlovešče napovedi o eni najhujših zim, ki bo vse stroške dvignila v nebo, nakazujejo tudi, da marsikdo morda ne bo zmogel sproti plačevati položnic. V tem primeru grozijo opomini ali celo izvršbe. Kot pravi odvetnik Damir Ivančič, obstaja institut, ki lahko ublaži neugodne posledice tako za dolžnike kot upnike in je mnogim pomagal že v preteklih letih epidemije.
V situaciji, ko nekdo ne bo zmogel plačevati položnic, obstajata dva postopka, pravi Ivančič. Prvi je neuradni, drugi uradni – sodni: »Kadar se že kažejo težave pri poplačilu neke terjatve, priporočam, da se vsak čim prej obrne neposredno na upnika – brez občutka sramu – in tako poskuša na neuraden način doseči dogovor, da ne bo izvršbe. To pomeni, da z vlogo pojasni situacijo in je pri tem odprt ter iskren, in tako poskuša doseči dogovor o obročnem poplačilu, poplačilu na daljši rok ali moratoriju. S tem obstaja možnost varčevanja za poznejše lažje poplačilo. To je rešitev, ne pa neodzivanje dolžnika, saj moramo vedeti, da ima upnik pravico do plačila dolga, saj je na koncu tudi on odvisen od preživetja in plačil.«
Ko »udari« izvršba
Kadar se izvršba že »zgodi«, se začne tudi sodni postopek. »Tu obstaja institut odloga izvršbe na podlagi predloga tožnika ali upnika. Če ta predlog poda dolžnik, mora natančno dokazati, zakaj ga je predlagal. Na drugi strani predlog lahko poda tudi upnik, ki razlogov ni dolžan pojasnjevati. Takšen odlog lahko traja največ eno leto in je v času postopka mogoč le enkrat. Včasih so se postopki ponavljali v nedogled, zdaj je zakon to uredil. V dogovoru z upnikom in tožnikom je torej mogoč tudi odlog izvršbe,« razlaga odvetnik.
Ob tem poudarja, da v naštetih oblikah vidi učinkovit ukrep, ki bi lahko ublažil težave ljudi v energetski krizi: »Ne nazadnje je država v času epidemije sprejela odločitev, da se izvršilni postopki zaustavijo, torej nihče od fizičnih oseb ni bil soočen z negativnimi posledicami takojšnjega poplačila ali zamudnih obresti in z naraščanjem stroškov v postopku. To se je izkazalo kot zelo dobro, upniki so pokazali solidarnost in ni bilo zlorab. Verjamem, da je to eden od ukrepov, ki bi ga lahko učinkovito uporabili v tej energetski krizi.«
Šolski skladi: komu pomoč?
V šolah so omejeni glede pristojnosti pri blaženju socialnih stisk učencev. Poleg subvencionirane šolske prehrane in šole v naravi lahko po potrebi koristijo tudi sredstva šolskega sklada.
Kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, lahko šole sredstva iz šolskega sklada namenijo tudi za financiranje udeležbe otrok v šoli v naravi. Do tovrstne finančne pomoči so upravičeni učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice.
Izjemoma lahko upravni odbor šolskega sklada denar dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine to opravičujejo. Takšna odločitev upravnega odbora sklada mora biti sprejeta soglasno, še navajajo na ministrstvu za izobraževanje.
Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Kadar je zaradi socialnih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj, se v zagotavljanje ustrezne podpore vključi šolska svetovalna služba. Za zdaj povečanja socialnih stisk med učenci ne zaznavajo. Glede na to, da se energetska kriza in draginja stopnjujeta, dodatne potrebe po pomoči v šolah pričakujejo v jesenskih in zimskih mesecih.
So pri energetskem dodatku prikrajšani?
Na CSD Celje poudarjajo, da upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka. Tistim, ki imajo samo denarno socialno pomoč, tudi doplačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev – dopolnilno zdravstveno zavarovanje miruje – ni treba plačevati premije, saj zdravstvene storitve v delu, ki ga sicer krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, financira proračun. Pri centru za socialno delo je mogoče pod nekaterimi pogoji uveljavljati tudi subvencijo najemnine, ki je odvisna od več dejavnikov.
Tudi sindikati imajo večinoma (sindikati po dejavnostih ali v podjetjih) sklade solidarnostne pomoči. Ti se razlikujejo od sindikata do sindikata in imajo svoja pravila, zato se člani, ki se znajdejo v finančnih težavah, lahko obrnejo na svoj sindikat in preverijo možnost prejema solidarnostne pomoči, nekateri imajo tudi možnost brezobrestnih posojil in podobnih finančnih rešitev. Tako pravijo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Glede na primer družine z delovno aktivnima staršema s trenutno povprečno plačo in z enim šoloobveznim otrokom ter glede na primer samske osebe z minimalno plačo, v zvezi pravijo, da v obeh primerih gospodinjstvi ne bosta upravičeni do energetskega dodatka, saj nista upravičeni do denarne socialne pomoči (glede na cenzus). »V ZSSS smo ministrstvo za delo že večkrat pozvali, med drugim tudi na ekonomsko-socialnem svetu, naj pripravijo ukrepe tudi za druge ranljive skupine, kot so zaposleni z najnižjimi plačami, upokojenci in družine z otroki. Med drugim smo predlagali ukrepe, ki se nanašajo na usklajevanje socialnih in družinskih transferjev, gledano na polletno inflacijo v letu 2022, izločitev otroškega dodatka iz dohodka za uveljavljanje socialnih transferjev, širitev izplačila energetskega dodatka za ranljive zaposlene in upokojence in podobno. Žal ministrstvo v prvem paketu ni upoštevalo nobenega predloga,« dodajajo v ZSSS.
Podjetje Remont: »Potrebe bi morali prilagoditi zmožnostim«
Vse bolj zaostrene razmere nas silijo, da potrebe prilagodimo zmožnostim, so prepričani v celjskem obrtno-gradbenem podjetju Remont, ki zaposluje 154 ljudi. Draginjskega dodatka niso uvedli, a so marca letos vsem zaposlenim dvignili osnovne bruto plače nad zakonsko določeno minimalno bruto plačo.
»Vsi zaposleni imajo prav tako vse dodatke po kolektivni pogodbi – delovna doba, nadure in stimulacija – obračunane ob upoštevanju višjih osnov. Prav tako že nekaj časa izplačujemo regres za malico v vrednosti, ki je višja od povprečnih cen tople malice v gostinskih lokalih. Do pred kratkim je bil regres za malico na zgornjem pragu zakonsko neobdavčenega zneska,« je pojasnil direktor Matjaž Pavčič, ob čemer je dodal, da so zaposlenim kljub zaostrenim razmeram pri poslovanju, ki jih narekujejo podražitve gradbenih materialov, storitev in energentov, izplačali regres v znesku, ki je za več kot 50 odstotkov presegal minimalni regres za leto 2022.
Previdna potrošnja
Kot še pravi direktor Remonta, se z zaposlenimi vse pogosteje pogovarjajo o skrb vzbujajoči draginji. Ugotavljajo, da nas zaostrene razmere silijo, da potrebe prilagodimo svojim zmožnostim. To velja tako za posameznike kot podjetja.
»V podjetju si moramo vsi prizadevati za doseganje odličnih rezultatov in čim boljše obvladovanje stroškov, kar je osnova za nagrajevanje zaposlenih. Varčevati je treba takrat, ko je to mogoče. Kadar to ni mogoče, lažje preživi tisti, ki ima rezerve. Če smo si še pred kratkim zaradi nizkih obresti in nizke inflacije ter ob realnem dvigovanju plač lahko privoščili vedno več, bomo v prihodnje morali biti pri potrošnji zelo previdni. Tako v zasebnem kot v javnem sektorju smo lahko pogosto slišali, da je bila katera od odločitev zgrešena naložba. Ali ne velja za družinski proračun enako?« se sprašuje direktor Matjaž Pavčič.
»Skrčinflacija«
Zveza potrošnikov Slovenije je začela kampanjo ZPS svetuje, potrošnik privarčuje. Vsak mesec bo pripravila informacije in napotke za prihranke.
Prva tema, ki so jo v zvezi vzeli pod drobnogled, je prehrana. Izračunali so, da lahko štiričlanska družina z informirano izbiro prihrani več kot 1400 evrov na leto. Pri izračunu so upoštevali rezultate ZPS-testov dolgozrnatega riža, tunine v oljčnem olju, masla, jajc proste reje in navadnega jogurta ter med izdelki vsaj dobre kakovosti izbrali najcenejšega namesto najdražjega glede na aktualne cene. Potrošnike pozivajo, naj jim v kampanji pomagajo pri zbiranju informacij s terena. Zanimajo jih konkretni primeri tako imenovane »skrčinflacije« (ko proizvajalec zmanjša količino nekega izdelka, cena pa ostane enaka ali se celo poviša), potrošniki lahko zvezo o njih obvestijo na spletni strani ZPS. »Nižja cena sicer ne pomeni nujno tudi slabše kakovosti izdelka,« poudarjajo v ZPS in dodajajo, da mora potrošnik le vedeti, kaj izbrati.
Pomoč – tudi zanje
Že epidemija je pokazala na rakavo rano slovenske družbe – revščino in jo še bolj potisnila v ospredje. Sol na rano bodo nasule prihajajoča zima in z njo podražitve. Med epidemijo je država tudi zaradi političnih točk pred volitvami odprla mošnjiček in delila pomoči po tekočem traku. A mnogi so pri tem zastrigli s ušesi, saj so bili pomoči deležni največkrat tisti, ki so redno na seznamu pomoči.
Nikakor ne moremo zanikati, da veliko ljudi živi na pragu revščine, ki si je še zamisliti ne moremo. Ti so do pomoči več kot upravičeni, toda hkrati država ne more zanikati, da nima ustreznega vzvoda nadzora nad nekaterimi, ki takšne pomoči že vrsto let izkoriščajo. Na to nas vrsto let opozarjajo strokovnjaki.
Tako se dogaja, da je nekdo na socialne transferje »priključen« leta in leta in mu gre dobro, saj ne nazadnje tega ne more skriti. Finančna varnost je pomembna, toda ugled človeku pomeni skoraj več … Medtem je v družbi ogromno posameznikov, samskih, upokojencev, delovno aktivnih družin, ki jih ista družba označi za srednji sloj, vendar jih pri pridobivanju različnih pomoči pogosto onemogoči cenzus.
Leta in leta nam strokovnjaki na področju pomoči med vrsticami sporočajo, da imajo nekateri natančno preračunano, koliko pomoči lahko dobijo od države. Na drugi strani obstajajo ljudje, ki bi pomoč življenjsko nujno potrebovali, a se morda ne znajdejo ali sploh ne vedo, da pomoč zanje obstaja. To je težava. Na to želimo opozoriti v tokratni temi. Da bi takšnim, ki so označeni za »srednji sloj« in ki glede na cenzus niso »na dnu«, vseeno pa potrebujejo pomoč, pokazali, da pomoč vendarle obstaja. Tudi zanje.
