Družba Dars je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 229,7 milijona evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je znašal 54,7 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta.
V prvih šestih mesecih letos je Dars prodal več kot 3,85 milijona vinjet z letnico 2022, kar je 1,2 milijona več kot v prvem lanskem polletju. Prodaja vinjet je tako presegla tudi tisto iz primerljivega obdobja leta 2019, torej časa pred epidemijo.
Povečuje se tudi število tovornih vozil, ki je prav tako preseglo predkoronske ravni. Tovorni promet tudi sicer prinaša več prihodkov od cestnine kot promet vinjetnih vozil.
»Dobri poslovni rezultati omogočajo družbi Dars stabilno poslovanje in uresničevanje zastavljenih ciljev na področju novogradenj, obnov, rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest ter njihovega upravljanja in cestninjenja.
Dars bo letos za investicije namenila skupno 199 milijonov evrov, od tega za obnove 74,5 milijona evrov in za novogradnje (druga cev predora Karavanke, severni del tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem) 38 milijonov evrov.
Aktivno bo nadaljevala z obnavljanjem avtocestnega omrežja, ohranjala visoko raven rednega vzdrževanja ter pospešeno izvajala največja investicijska projekta – predor Karavanke in tretjo razvojno os,« so nam povedali in dodali, da bodo nadaljevali tudi »z vlaganji v posodobitev obstoječega avtocestnega omrežja ter sistemov za upravljanje in vodenje prometa«. V letu 2022 bodo med drugim »celovito prenovili večino malih počivališč«. »S poenotenim izgledom in razširitvijo ponudbe« želijo uporabnikom avtocest zagotoviti »možnost počitka v urejenem okolju z gostinsko ponudbo, otroškimi igrali in čistimi sanitarijami«.
»Z uspešno realizacijo poslovnega načrta nameravamo v letu 2022 izboljšati vse ključne poslovne kazalnike. Pri uresničevanju ciljev nam bosta pomagali dobra finančna kondicija ter zavzetost zaposlenih.«
Letos poleti je bilo na avtocestnem omrežju nekoliko manj obsežnih obnov kot običajno. »Začetek večine del smo načrtovali za jesenski čas, nekatera med njimi se bodo nadaljevala tudi v 2023 in 2024,« so nam povedali.
Največ jeseni
»Na splošno (kumulativno) gledano je največ prometa poleti, saj je Slovenija zelo tranzitna država, še posebej med poletno turistično sezono. Vsekakor pa je pri tem pomembno izpostaviti, da se takrat promet drugače prerazporedi. Več ga je ob koncih tedna, bolj enakomerno se tudi prerazporedi čez dan. Predvsem je pomembno, da se v okolici večjih mest (obvoznice in vpadnice) zmanjša število vozil v jutranji in popoldanski konici, zato je tam bolj primerno delati poleti, na primer na ljubljanski obvoznici. Na nekaterih izrazito turističnih avtocestnih odsekih pa je poleti tako veliko prometa, da se izogibamo delom, če le gre. Najbolj tipičen primer je avtocestna povezava Karavanke–Ljubljana (zahodna obvoznica)–Koper. Običajno se takrat na teh odsekih opravljajo le nujna oziroma interventna dela, ki pa so kratkotrajna. Nekatera dela pa so dolgotrajna in jih že z gradbenega vidika (gradbena sezona) ni mogoče opravljati v prometno ugodnih terminih, ampak je, žal, treba seči tudi v prometno manj ugodne dneve.«
»Ko obnavljamo odseke, ki so prometno zelo obremenjeni, povečini zagotovimo po dva zožena pasova v vsako smer vožnje, torej se število voznih pasov ne zmanjša. Glede na veliko prometno obremenitev lahko občasno, v konicah pride do zgostitev in tudi zastojev, ki pa so običajno krajši. Daljših zastojev pri taki začasni prometni ureditvi ne pričakujemo, razen v primeru nastanka prometnih nesreč, na kar pa nimamo vpliva.« Skratka, vsak termin obnove je skrbno načrtovan in izveden v času najbolj ugodnih prometnih obremenitev ter izbran ustrezen tip zapore. V povprečju pa vsako leto največ obnovitvenih del opravijo jeseni. Z njimi podaljšujejo življenjsko dobo infrastrukture in izboljšujejo prometno varnost, povedo.
»V javnosti se pogosto pojavljajo tudi očitki, da se obnovitvena dela vedno izvajajo na istih odsekih. To nikakor ne drži. Res pa je, da velikokrat z obnovitvenimi deli nadaljujejo tam, kjer so se dela npr. prejšnje leto končala, kar daje morda napačen občutek. Sicer pa že kar nekaj let stremimo k temu, da se v okviru del opravijo vsa investicijska dela, ki zahtevajo daljšo zaporo vozišča in so v danem trenutku predvidena na tem delu (poleg vozišča tako obnovimo tudi objekte, prometno opremo, elektro instalacije ...).
Dars vzdržuje 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, 146 kilometrov priključkov, 22 kilometrov razcepov, 51 kilometrov servisnih poti, preko 1200 premostitvenih objektov in 23 predorov. Zaradi vse večjih prometnih obremenitev, staranja zgrajenih avtocest in dograjevanja avtocestnega omrežja postaja tudi obseg potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del vse večji. V zadnjem obdobju letno obnovimo med 50 in 60 kilometri smernih vozišč. V letu 2021 smo za gradbe na dela pri obnavljanju avtocest namenili skoraj 68 milijonov evrov ter izvedli obnovo in preplastitev smernih vozišč (avtocesto sestavljata dve smerni vozišči ali poenostavljeno povedano dve polovici avtoceste). Če zgornje številke pretvorimo v kilometre smernih vozišč, pomeni, da Dars upravlja z več kot 1400 kilometri smernih vozišč. Že enostaven izračun pokaže, da če bi si želeli vsakih 20 let novo vozno površino na posameznem odseku, je potrebno vsako leto obnoviti vsaj 70 kilometrov smernih vozišč.
Vsi si želimo, da bi te ceste bile varne in pretočne. Zato je potrebno stalno izvajati redno vzdrževanje ter vsakoletno obnavljati dotrajane odseke ter tudi izvajati nadgradnje in naložbe za večjo prometno varnost. In za varne ceste so ključna ravno obnovitvena dela. Že enostaven izračun pokaže, da če bi si želeli vsakih 20 let novo vozno površino na posameznem odseku, je potrebno vsako leto obnoviti vsaj 70 kilometrov.
Dela bodo vedno potrebna, že glede na predhodno naveden obseg avtocestnega omrežja in objektov na njem. Seveda pa velja izpostaviti, da se promet na naših avtocestah in hitrih cestah vsako leto povečuje (izjema sta bili minuli t. i. covidni leti, zlasti 2020). Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami je tudi večja in hitrejša obraba cest. Pri obremenitvah avtocest imajo največji vpliv tovorna vozila, ki bistveno bolj obremenijo vozišče kot osebno vozilo. In če bi Dars za nekaj časa opustil ali pa samo bistveno zmanjšal obseg rednega vzdrževanja in obnavljanja avtocest, bi pripeljalo do stanja, da ceste ne bi bile več varne in bi nato za obnovo potrebovali bistveno več sredstev in časa ter posledično tudi zapor.«
Kaj nas čaka
Katera obnovitvena dela torej načrtujejo do konca letošnjega leta in v letu 2023?
»Ob predpostavki, da bodo pogodbe z izbranimi izvajalci sklenjene pravočasno, v letu 2022 načrtujemo izvedbo naslednjih obsežnejših, ki se bodo lahko nadaljevala še v letu 2023 oziroma 2024:
- obnova vozišča dolenjske avtoceste na odseku Ivančna Gorica–Bič (predviden pričetek del letos jeseni; predvideno je, da bo promet med deli potekal po polovici avtoceste, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje);
- obnova vozne površine na odseku hitre ceste Škofije–Srmin (predviden pričetek del letos jeseni; promet bo med deli urejen po polovici hitre ceste, po enem pasu v vsako smer vožnje);
- obnova vozišča na odseku vipavske hitre ceste Vogrsko-Šempeter–Vrtojba (predviden pričetek del letos jeseni; promet bo med deli urejen po polovici hitre ceste, po enem pasu v vsako smer vožnje);
- preplastitev vozišča na odseku gorenjske avtoceste Lipce–Lesce–Brezje (predviden pričetek del letos jeseni; promet bo med deli še vedno potekal po dveh, sicer zoženih pasovih v vsako smer vožnje, pri čemer bo en pas urejen po polovici avtoceste, ki bo v obnovi);
- pričetek rekonstrukcije vozišča in objektov ter nadgradnja predorov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje, ki bo trajala vsaj dve gradbeni sezoni (letos jeseni je predviden začetek pripravljalnih del, ki pa ne bodo bistveno vplivala na potek prometa, glavna dela pa bodo opravljena v letih 2023 in 2024; promet bo med glavnimi deli urejen po polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje);
- rekonstrukcija vozišča in obnova objektov na odseku primorske avtoceste Divača–Kozina (predviden pričetek del letos jeseni; promet bo med deli urejen po polovici avtoceste, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje);
- obnova dela cestnega odseka med priključkoma Hrušica (Jesenice zahod) in Lipce (Jesenice vzhod), vključno s sanacijo viaduktov Podmežakla 3 in 4 ter novo zaščito odseka pred padajočim kamenjem s pobočja Mežakle;
- preplastitev vozišča na odseku dolenjske avtoceste Kronovo–Dobruška vas (dela so stekla konec avgusta; promet bo med deli urejen po polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje).«
Sicer pa se bo v prihodnjem letu nadaljevala obnova severne ljubljanske obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami. Zaključena naj bi bila predvidoma do začetka julija 2023, so nam povedali, »hkrati z rekonstrukcijo priključka Leskoškove ceste na severno ljubljansko obvoznico H3«. Med zimsko sezono, ko bodo dela začasno prekinjena, bo zapora na obvoznici H3 odstranjena.
Najzahtevnejša rekonstrukcija
Po oceni Darsa bo najzahtevnejša rekonstrukcija ceste in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje. »Postopek javnega naročanja trenutno še ni zaključen, v razpisni dokumentaciji je najvišja dopustna vrednost ponudbe 72.500.000 evrov (brez DDV). Predmet javnega naročila je rekonstrukcija ceste na odseku avtoceste A1/0038 Slovenske Konjice-Dramlje od kilometra 0,071 do kilometra 7,136 (to je smerno vozišče proti Celju) in na odseku avtoceste A1/0638 Slovenske Konjice-Dramlje (to je smerno vozišče proti Mariboru) od kilometra 0,071 do kilometra 9,000, obnova vozišča predora Pletovarje in Golo rebro, vzpostavitev prisilnega prezračevanja v obeh predorih, vzpostavitev ubežnih poti skozi obstoječa prečnika v predorih Pletovarje in Golo rebro, zamenjava nizkonapetostne (NN) opreme, nadzorno krmilnega sistema (NKS) in NKS sistema SCADA v predorih Pletovarje in Golo rebro, rekonstrukcija objekta Grapa ter sanacija objektov Škedenj I in Škedenj II na obeh smernih voziščih.
V primeru uspešno zaključenega predmetnega postopka javnega naročanja sledi sklenitev pogodbe in uvedba izvajalca v delo letos jeseni, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Zaradi obsežnosti in kompleksnosti projekta je namen, da se izvajalca čim prej uvede v delo za dela, ki so manj vremensko pogojena in jih je možno izvajati pod manj kompleksnimi začasnimi prometnimi ureditvami.«
Kot glavna obnovitvena dela na tem projektu lahko določijo vsa dela na trasi avtoceste, ki se bodo izvajala pod popolno zaporo enega smernega vozišča, kar pomeni, da bo promet po drugi polovici avtoceste urejen dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje. Vsa ostala dela, ki pa se bodo izvajala pod različnimi tipi začasnih prometnih ureditev z zagotavljanjem prevoznosti dveh pasov v obeh smereh, in predstavljajo predvsem dela ob robu vozišča, pa štejejo za pripravljalna dela za izvedbe končne rekonstrukcije.
Rok za izvedbo vseh razpisanih del je 410 dni od uvedbe izbranega ponudnika v delo, pri čemer mora izbrani ponudnik izvesti dela, ki se bodo izvajala pod popolno zaporo smernega vozišča skozi predora v smeri Celja v roku 90 dni, dela, ki se bodo izvajala pod popolno zaporo smernega vozišča skozi predora v smeri Maribora pa v roku 90 dni. V preostalem pogodbenem roku pa bodo potekala različna dela pod zaporami, ki zagotavljajo večino časa prevoznost po dveh pasov v eni smeri.
»Največja motnja v prometu bo pomenila postavitev začasne prometne ureditve s popolno zaporo smernega vozišča skozi predore, zato se posledično pričakujejo zastoji v poletnih mesecih prihodnjih dveh let. Takrat bodo potekala glavna obnovitvena dela na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje, ki se bodo izvajala pod popolno zaporo enega smernega vozišča, promet pa bo potekal po drugem vozišču dvosmerno skozi predore po enem pasu v vsako smer,« so nam pojasnili.
Ob tem so poudarili, »da gre za enega zahtevnejših avtocestnih odsekov, na katerem sta predora Golo rebro in Pletovarje, viadukta Škedenj 1 in Škedenj 2 ter most Grapa (v bistvu gre za deset objektov, saj sta na vsakem smernem vozišču avtoceste, torej proti Mariboru in proti Ljubljani, dva predora, dva viadukta in most). Zaradi velikega obsega del je izvedba del predvidena v dveh gradbenih sezonah. V vsaki gradbeni sezoni je za izvedbo glavnih obnovitvenih del predvidena popolna zapora enega smernega vozišča (polovice avtoceste) v poletnih mesecih leta 2023 in 2024 (ko bo promet urejen po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje), v vmesnem času pa se bodo izvajala preostala dela na celotnem odseku, ko bo v več različnih fazah promet voden skozi zapore po obeh smernih voziščih (polovicah avtoceste) brez zmanjšanja prometnih pasov (npr. po dveh zoženih pasovih). V obdobju zapor brez zmanjšanja prometnih pasov, ko bodo dela predvidoma potekala izven območja predorov in viaduktov, ni pričakovati daljših zastojev«.
Za kolikšne finančne vložke gre? Vsi postopki oddaje javnih naročil za obnovitvena dela še niso zaključeni, povedo. »Načrtujemo, da bomo za obnove letos namenili skupno 74,5 milijona evrov.« Ob tem napovejo, da bodo, ker so bili postopki uspešno zaključeni, v kratkem zagotovo stekla še najmanj naslednja dela:
»- obnova voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov hitre ceste H4/0379 in 0779 Vogrsko–Šempeter, 0380 in 0780 Šempeter–Vrtojba, na 0445 priključku Šempeter in na 1467 kamionski cesti Vrtojba, izvajalec (skupni nastop) Kolektor CPG, d. o. o. (vodilni partner) ter CPK, d. d. (partner), pogodbena vrednost 9.734.840,09 evra (brez DDV), rok izvedbe gradbeno-obrtniških del je 88 dni od uvedbe izvajalca v delo;
- obnova vozne površine ter ščitenje nevarnih mest z novimi varnostnimi ograjami na AC A1 0060 Divača-Kozina od km 0,024 do km 6,305 ter zamenjava varovalnih ograj na odsekih 0060 in 0660, izvajalec (skupni nastop) CPK, d. d. (vodilni partner), ter Kolektor CPG, d. o. o. (parnter), pogodbena vrednost 6.496.243,92 evra (brez DDV), rok izvedbe gradbeno-obrtniških del je 60 dni od uvedbe izvajalca v delo.
- obnova cestnega odseka gorenjske avtoceste A2 med priključkoma Hrušica (Jesenice zahod) in Lipce (Jesenice vzhod), vključno s sanacijo viaduktov Podmežakla 3 in Podmežakla 4 (gre za štiri objekte, po dva na vsakem smernem vozišču avtoceste). Promet bo na razdalji približno 2 km potekal urejen le po enem pasu v vsako smer vožnje. Pogodbena izvajalca gradbenih del sta v skupnem nastopu Gorenjska gradbena družba, d. d. (vodilni partner) ter Garnol, d. o. o. (partner), vrednost del znaša 15.572.093,14 evra (brez DDV). Prva faza, trajala bo 90 dni, bo po načrtu opravljena v letošnjem letu, preostali dve fazi pa bi izvajalec izvedel po koncu zimske službe, od pomladi do jeseni 2023. Med zimsko sezono je predvidena odstranitev delovne zapore.«
Posebnih tehničnih novosti za to jesen ne pripravljajo.
Posledice vojne
Je vojna v Ukrajini kakorkoli vplivala na delovanje Darsa, denimo na dobavljivost določenih materialov ipd.?
»Naši pogodbeni izvajalci gradbenih del, npr. v okviru izvajanja obnovitvenih del na avtocestah in hitrih cestah, se sicer soočajo z določenimi težavami pri dobavi posameznih gradbenih materialov. Zelo se trudijo nabaviti vse potrebne materiale, tako da zadeve, vsaj za zdaj, obvladujemo.
Ob naraščanju napetosti med Ukrajino in Rusijo ter invaziji ruskih vojaških sil na Ukrajino konec februarja je družba DARS pristopila k oceni tveganja oziroma preveril vpliv in morebitne posledice na delovanje družbe.
Izpad iz naslova prodaje vinjet ocenjujejo na okoli 200.000 evrov, iz naslova cestnin tovornega prometa pa bi lahko izpad v letu dni zaradi zmanjšanja prometa tovornih vozil iz Rusije in Ukrajine znašal med sedem in osem milijonov evrov. Pri tem ni upoštevan vpliv zmanjšanja tovornega prometa blaga slovenskih podjetij, ki izvažajo v Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, in tovornega prometa vozil iz drugih držav, ki imajo za izvor ali cilj Ukrajino, Rusijo ali Belorusijo. Prav tako niso upoštevani morebitni izpadi zaradi pomanjkanja ukrajinskih voznikov.
Družba DARS pozorno spremlja tudi gibanje cen energentov. Družba je lani zanje porabila približno 4,2 milijona evrov. Zaradi vojne in trenutno že znanih ukrepov zahodnih držav proti Rusiji lahko v najbolj optimističnem scenariju pričakujemo najmanj 30-odstotno rast cen energentov, kar bi lahko pomenilo, da bo moral Dars letos zanje odšteti med devet in 10 milijoni evrov. V to oceno niso vštete druge surovine in materiali, za katere pričakujemo, da se bodo prav tako podražili.«
