Nekdanji direktor agencije za varnost prometa (AVP) Igor Velov se je pod drobnogledom specializranega tožilstva znašel, ker naj bi leta 2016 od enega izmed poslovnih partnerjev zahteval, da naj dvajset odstotkov od približno 20.000 evrov, ki jih bo podjetje prejelo od AVP, nakaže na račun kranjskega boksarskega kluba Bulldog.
Podrobnosti obtožbe bo tožilec Luka Graselli predstavil ob pričetku sojenja. Velov namreč krivde ne priznava, sodnica Jasmina Javornik pa bo datum glavne obravnave še določila.
"Kaj naj rečem? Gre za zlonamerne in neutemeljene obtožbe. Prepričan sem, da bomo to skozi postopek dokazali. Zato si želim, da se zadeva čimprej zaključi in da operem svoje ime," je po naroku dejal Velov, nekdanji direktor AVP, zdaj navaden "espejevec", poročen, oče šestih otrok, ki na mesec zasluži približno 2 tisoč evrov.
"Obtožba tožilstva je neupravičeno zahtevanje darila. Ampak gre zgolj za izjavo ene priče, ki je nekako interpretirala po svoje določene izjave. Že preiskava je pokazala, da te obtožbe ne držijo, da teh obtožb nobena priča ni potrdila. Želimo, da se ta postopek čim hitreje zaključi," pa je poudaril zagovornik obtoženca Blaž Kovačič-Mlinar.
Prijavil naj bi ga bivši kriminalist
Do nakazila klubu Bulldog na koncu ni prišlo, se je pa v preiskovanje primera vpletla policija. Velova naj bi naznanil direktor podjetja SGB, ki se ukvarja predvsem s poslovno-varnostnim svetovanjem, pripravlja pa tudi prometne študije. Gre za Aleša Trontlja, nekdanjega dolgoletnega kriminalista, ki je med drugim kar sedem let delal na oddelku za organizirano kriminaliteto, je poročal Dnevnik.
Velov je državni svetnik in bivši kranjski mestni svetnik, s čela agencije za varnost prometa pa je moral oditi spomladi 2019, saj je svet AVP presodil, da je s svojim ravnanjem, ki ga ni želel pojasniti, močno škodoval ugledu agencije. Konec maja 2018 je namreč svoj poškodovan in nevozen službeni avto po prometni nesreči pustil kar pred pošto v domačem Stražišču pri Kranju in preprosto poniknil. Zato je svet agencije vladi predlagal direktorjevo razrešitev, vlada pa je njegovemu predlogu tudi sledila.
Grozi mu do pet let zapora
Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti, ali kako drugače uporabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe, se kaznuje z zaporom od enega do petih let, veleva zakon.
