Novice Svet24

»Vedno več policistov v zadnjem obdobju daje odpovedi, kar je izredno skrb vzbujajoče, saj se s tem dodatno slabša situacija in siromaši enote, poleg tega pa se to večinoma dogaja na že tako najbolj obremenjenih enotah v Sloveniji. Samo za primer, najslabše zasedena je Policijska uprava Koper, kjer je dejanska zasedenost na večini enot med 50 in 60 odstotki, nekje celo manj,« navajajo v sindikatu. Zaradi kadrovskega manka so policisti psihično in fizično preobremenjeni, »ker se tako stanje vleče že dlje časa, so nezadovoljni, posledično odpovedo delovno razmerje, saj policisti odhajajo na njim bolj prijazna delovna mesta,« še opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da zaznavajo čedalje več bolniških odsotnosti s potrjeno diagnozo stresa in izgorelosti. Sindikat tako poziva ministrstvo in vodstvo policije k skupnemu iskanju rešitev, da se policija kadrovsko okrepi.

Večer, MNZ

Vozijo se tudi do 150 kilometrov

Sašo Švigelj

Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije, k pozivu cehovskega sosindikata dodaja, da ima kadrovska problematika policije korenine v nekaterih minulih napačnih odločitvah. »Včasih je bil vseskozi zagotovljen dotok novega kadra, ki je nadomeščal tiste policistke in policiste, ki so se upokojili ali odšli iz policije. Letno je v sistem prihajalo med 150 in 250 novih policistov.« Prva napaka, pravi Mlekuš, je bila storjena v letih 2005 in 2006, ko se je zaposlovalo »nadzornike državne meje« zaradi izpolnjevanja kriterijev za vstop Slovenije v schengenski sistem, pri čemer se je popolnoma zanemarilo nadomeščanje odhajajočega kadra na policijskih postajah. »Druga napaka je bila posledica uvajanja varčevalnih ukrepov po letih 2008 in 2009, ko je bilo »prepovedano« zaposlovanje v državni upravi,« pravi Mlekuš. Da se stvari sicer zdaj umirjajo, pravi, a opozarja, da so skrb vzbujajoči zlasti podatki o številu zaposlenih v policiji, ki bodo v prihodnjih letih izpolnili pogoje za upokojitev.

Mlekuš pravi, da se s kadrovsko problematiko srečujejo praktično vse policijske enote v Sloveniji, največ težav pa naj bi bilo na območju policijskih uprav Ljubljana, Nova Gorica in Koper. »Že tradicionalno je zanimanje za delo policistov iz teh policijskih uprav najmanjše, predvsem zaradi kariernih možnosti, ki jih imajo mladi v drugih panogah (gospodarstvo), in možnosti zaposlovanja v sosednjih državah,« pravi in še dodaja, da največ prijav za delo v policiji prihaja iz vzhodnega dela Slovenije, ki so nato razporejeni na delo po celotni Sloveniji. »Zaradi visokih cen nepremičnin si mladi policisti in policistke težko privoščijo najem ali celo nakup stanovanja za odpravljanje stanovanjske problematike, zato se vsak dan vozijo v službo tudi po 150 kilometrov in več,« razlaga Mlekuš in še opozarja, da to slabo vpliva na kakovost življenja policistov.

Zapolnjenih slabih 68 odstotkov sistemizacije

Policija dolgoročno potrebuje večje število kadrov za učinkovito in nemoteno opravljanje svojih nalog, priznavajo na notranjem ministrstvu. »Prav zato v policiji od leta 2019 izvajajo aktivno politiko iskanja novih kadrov in zaposlovanja ter imajo za pridobivanje in promocijo poklica policist organizirano delovno skupino. Prav tako se policija odziva na trenutno varnostno problematiko s sprotnimi napotitvami policistov in kriminalistov na policijske enote, kjer to zahtevajo varnostne razmere.«

Poleg osmih vodij preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) deluje 58 preiskovalcev, v prihodnje pa bi se lahko to število drastično znižalo, morda celo prepolovilo, poroča Dnevnik. Vodstvo policije in NPU naj bi se namreč nagibalo k ideji, da bi nekatere preiskovalce premestili na regijsko raven, torej v službe kriminalistične policije posameznih policijskih uprav, ki so zaradi številnih premestitev v zadnjih dveh letih marsikje osiromašene. Direktor NPU Darko Muženič naj bi namreč nameraval zadržati le najbolj učinkovite in usposobljene preiskovalce. 

Od leta 2019 je sicer opazen trend višanja števila zaposlenih, pravijo na ministrstvu. K temu trendu je tudi zaradi aktivne politike zaposlovanja in promocije, ki jo izvajajo v policiji, največ prispevalo povečanje števila dovoljenega vpisa novih generacij kandidatov za policiste na Višjo policijsko šolo, ki se je s prej predvidenih 100 kandidatov na generacijo povečalo na 200 v letu 2020 in na 300 v letu 2021. »Seveda pa se zavedamo, da je za to potrebnih nekaj let ob razpoložljivih potencialnih kadrih. V tem času bo morala policija z obstoječimi kadri in organizacijskimi ukrepi zagotavljati nemoteno izvajanje policijskih nalog,« dodajajo na ministrstvu.

»Kadrovski načrt za policijo za leti 2022 in 2023 dovoljuje 8247 zaposlitev (policistov in strokovno-tehničnih javnih uslužbencev). Zadnji dan julija je realizacija kadrovskega načrta znašala 8373 zaposlitev, kar pomeni, da je načrt presežen. Ker je kadrovski načrt presežen zaradi zaposlovanja kandidatov za policiste, je po sklepu vlade to preseganje dovoljeno. Na dan 22. avgust 2022 je v policiji sistemiziranih 10.732 delovnih mest policistov, od katerih jih je zasedenih 7281, kar predstavlja 67,8-odstotno popolnjenost glede na sistemizacijo,« nizajo podatke na ministrstvu. In dodajajo, da bodo skupaj z vodstvom policije in obema sindikatoma zastavili skupno strategijo razvoja in promocije poklica policista, vključno s potrebno prenovo kariernega sistema, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na kadrovsko sliko.