Rdeči križ že vrsto let opozarja, da znanje prve pomoči temelji na praktičnem delu, ki bi ga bilo potrebno v različnih starostnih obdobjih kontinuirano obnavljati. "Nedopustno je, da tečaji prve pomoči niso obvezni sestavni del usposabljanja bodočih voznikov motornih vozil, obvezen je zgolj izpit. Prav tako je nedopustno, da lahko posameznik pridobi dvojnik izpita prve pomoči, ki ga je opravil pred 30 leti in več, ne da bi mu bilo potrebo to zanje osvežiti," izpostavljajo.
Pristojni poudarjajo, da prva pomoč ni zapletena. Sestavljena je iz enostavnih postopkov in pripomočkov in traja vse do prihoda strokovnjakov. Najpomembneje pa je, da s postopki izvajanja prve pomoči ne odlašamo, saj se z vsako sekundo, ko ne naredimo nič, zmanjša verjetnost preživetja poškodovanca ali nenadno obolelega.
Miran Šafranko, zdravstveni tehnik, nekoč zaposlen v enoti intenzivne terapije, se slovensko javnost trudi seznanjati, kaj storiti, ko nekdo v naši bližini doživi zdravstveno stisko. Preverite, kaj pravi:
Je pa na družbenih omrežjih povedal še, da je tudi sam nedavno potreboval prvo pomoč in je ni dobil. Na ulici je doživel epileptični napad, a dotakniti si ga ni upal nihče. So pa mimoidoči vsaj poklicali reševalce. "To je bil drugi napad po osmih letih, z resnimi posledicami – zlomljen palec na nogi, zlomljena nadlahtnica in raztreščen ramenski sklep, ker sem, ko me je streslo, z vso težo padel na desno ramo. Štirje meseci bolniške in trajne posledice. Ne bi več, hvala," je povedal.
"Če bi se našel kdo od mimoidočih in mi pomagal, mogoče ne bi bilo tako hudo. Padel sem na asfalt, poletje, kratke hlače, dobro sem si olupil kolena, komolce in prste, ko me je treslo in dodobra sem drgnil po grobi podlagi. Dobro, da so vsaj poklicali na 112," je še sporočil.
