Cene kmetijskih proizvodov, kot so pšenica, koruza, soja, sladkor oljna repica, ..., so bile najvišje maja, ko je grozil strah pred pomanjkanjem zaradi razplamtele vojne v Ukrajini. Trenutno pa so celo nižje kot pred rusko invazijo na Ukrajino, ko so bile sicer že kar visoke.
Poznavalci razmer in gibanja cen na svetovnem trgu pojasnjujejo, da gre za več dejavnikov. Eden od glavnih je dogovor med Rusijo in Ukrajino glede izvoza ukrajinskega žita iz pristanišč ob Črnem morju. Rob Vos iz Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambenih politik (IFPRI) navaja obilno žetev v ZDA in Avstraliji, ki je niso pričakovali. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je izjemna tudi letina žitaric v Rusiji. Zanimiva je ugotovitev ameriškega ministrstva za kmetijstvo Rusija, da Rusija nima težav pri izvozu. Še več, letos in naslednje leto bodo najverjetneje izvozili rekordnih 38 milijonov ton izvoza žita, kar je skoraj dva milijona ton več kot lani. Sankcije niso ovira pri izvozu, saj je povpraševanje ogromno v državah severne Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije. Nekateri menijo, da so spomladi določeni akterji namerno pretiravali s širjenjem bojazni pred morebitnim pomanjkanjem, vse z namenom, da bi cene poskočile, kar je za dobro informirane omogočilo dobičkonosne špekulacije. Po drugi strani pa strah pred prihajajočim ohlajanjem gospodarstvo in recesijo znižuje cene.
K padcu cen teh osnovnih kmetijskih proizvodov je pripomogel tudi močnejši dolar, saj so cene blaga izražene v ameriških dolarjih. To pomeni, da v državah z drugimi valutami, to ne bo vplivalo na cene.
V Sloveniji, kot drugod evropskih državah, največ skrbi povzroča »dvig cen energentov ter s tem povezanih inputov, kar vpliva tako na višje stroške pridelave kot predelave hrane,« nam je povedal agrarni ekonomist dr. Črtomir Rozman, ki dodaja, da je bilo in je »vse skupaj pogojeno tudi z elementi ponudbe in povpraševanja na mednarodnih trgih (skupna ponudba, vpliv sušne letine ter vojne v Ukrajini), kar se potem odraža v končnih cenah proizvodov.«
Ogromna podražitev gnojil
Na višjo ceno hrane vpliva tudi velik skok cen gnojil in sredstev za izboljšavo tal. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so kar 2,7-krat višje kot pred letom dni. Vzrok za dramatičen skok gre iskati v pretrganju trgovinskih tokov, saj je bila lani Rusija največja svetovna izvoznica gnojil. Slovenija je iz Rusije uvozila približno četrtino gnojil. Omenimo še, da so se v zadnjih mesecih zaradi dražje energije dvignili tudi ladijski prevozi. Vse skupaj je povečalo stroške kmetijske proizvodnje in pripomoglo k podražitvam pridelkov in hrane.
Slovenski premier Robert Golob pričakuje, da se bo z zajezitvijo cen energentov, torej z znižanjem DDV iz 22 na 9,5 odstotka na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike, ustavil ali znižal vpliv energentov na cene hrane. »Če bi se izkazalo, da čeprav so energenti zdaj zamrznjeni, cene hrane še kar rastejo, potem se bomo začeli spraševati o tem, ali trgovci res ne razumejo, da je treba v času krize stopiti na stran ljudi,« je dejal v Odmevih na TV Slovenija. Rozman ne deli Golobovega optimizma, saj, kot pravi, »zaenkrat nekih razlogov za znižanje cen ne vidim.«
