»Ljudje so čakali kot v drugi svetovni vojni. Kakšna kultura, kakšna organizacija pa je to. Nična! Tako se ne dela s starejšimi. Še vedno velja 'Nič o nas, brez nas'« pravi Sušnik o neprijetnih dogodkih z različnih vpisnih mest po državi. »Način prijavljanja bi moral biti na drugačen, če želimo zajeti ljudi, ki nimajo teh kompetenc.«
Ko so v Zdusu slišali za evropska sredstva za digitalno opismenjevanje starejših, so zastrigli z ušesi. Ideja se jim je zdela imenitna, saj se dobro zavedajo, da veliko starejših ne obvlada osnovnih veščina rokovanja s telefonom, računalnikom ali tablico, zaradi česar v zadnjih letih že sami vodijo različna izobraževanja. Ko pa je dobil načrt o digitalnih bonih jasnejše obrise, so imeli pomisleke. »Rekli smo, '5000 je malo', so rekli na vladi, 'mogoče, to je pilotni projekt,'« je obrise zagate s temi nesrečnimi digitalnimi boni predstavil predsednik Zdusa Janez Sušnik. »Niso nas prepričali,« je nadaljeval Sušnik, ki je po objavi razpisa že vedel, da bodo težave. »Ko je bil čas za prijave, se je usulo...nihče ni preverjal izobraževalcev, nihče ni preverjal, ali so prijavljeni brez osnovnih znanj. V Mariboru so se drenjali ljudje, ki že imajo določena računalniška znanja, cilj jim je bil le pridobiti teh 150 evrov, ne vsem, večini pa,« je opisal razmere, ko so na nekaterih vpisnih mestih po državi nastale velike gneče, zaradi majhnega števila prostih mest pa je prihajalo tudi do prerivanj. Starejši, ki bi res potrebovali izobraževanje, pa niti niso imeli osnovnih pogojev, da bi se prijavili na izobraževanja, saj tega ne znajo.
Sušnik pravi, da so premierju Robertu Golobu takoj povedali, da takšen razpis škoduje starejši populaciji, saj ta ni obravnavana enakopravno. Ko so videli, kaj se dogaja na terenu, so stopili v stik z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. »Tudi meni se zdi, da pristop ni dober,« je priznala Sušniku, je rekel Sušnik. »Obvestili smo predsednika vlade, naj za božjo voljo prekinejo s tem načinom. Naj se bon dodeli tistim, ki ga res potrebujejo, precej starejših nad 55 že ima dovolj znanja,« je bil kar ogorčen Sušnik, ki si je na koncu oddahnil, ko so v torek zaradi številnih nepravilnosti začasno ustavili projekt, saj se, kot so sporočili z ministrstva, »pojavlja dvom o pravilnosti celotnega izbirnega postopka za dodelitev sredstev v okviru javnega razpisa ter dvom, ali morebiti prihaja do nepravilnosti pri izvajanju pogodb tudi pri drugih izvajalcih izobraževanj.«
Predstavniki Zdusa se bodo v ponedeljek srečali z ministrico Duh Stojmenov. Njihovo mnenje je, da če gre za resno izobraževanje »teh 150 evrov bonbončkov ni potrebnih, to zbuja le pohlep. Če pa lahko ta evropski denar izkoristimo, vključimo organizacije kot je Zdus, Rdeči križ, gasilska društva, saj ti najbolj vedo, katerih ljudje dejansko potrebujejo osnovna znanja za obvladovanje računalnika in telefona,« pravi Sušnik.
»Če nič ne znaš, ti je že tipkovnica skrivnost«
»Starejšo populacijo je treba digitalno usposobiti, da bodo lahko uporabljali pametni telefon, tablico in računalnik. Če nič ne znaš, ti je že tipkovnica skrivnost,« pravi Jožica Puhar, podpredsednica Zdusa, ki je zadolžena za digitalizacijo. Ključno pa je, da se za izobraževanje najdejo zainteresirani starejši. Do teh pa ni tako enostavno priti.
»Imamo starejše, ki so digitalno bolj pismeni kot mladi«
Kako torej do tistih, ki res potrebujejo pomoč pri osvajanju osnovnih znanj, kako narediti selekcijo, da ne bodo bone pograbili računalnika vešči 60-letniki. Mateja Strašek, ki na Zdusu deluje v komisiji za izobraževanje, publiciteto in informacijsko tehnologijo, je predstavila, kako že zdaj potekajo izobraževanja in kaj bi bilo koristno uporabiti tudi v nadaljevanju projekta digitalnih bonov. »Da starejši nimajo digitalnih znanj, drži le delno. Starejši so heterogena skupina. Imamo starejše, ki so digitalno bolj pismeni kot mladi, imamo pa tudi take, ki nikoli niso imeli računalnika ali telefona. Ti pa se ne bodo javili sami, nekatere je sram, te moramo nagovoriti,« pove Straškova. Ali kot je dejal Sušnik, da sliši praviti praktične starejše moške, ki so raje aktivni na prostem, kot pa da za računalnikom ali drsajo po zaslonu: »Mam tako debele prste, da sploh ne morem zadeti tipke«.
Mateja Strašek pa nakaže možnost rešitve, o katerih se bodo pogovarjali z ministrico. Vključijo naj se organizacije, ki imajo stik z upokojenci, ki vedo, kdo potrebuje osnovna računalniška znanja. Kot primer navede predsednika nekega društva upokojencev, ki jih je vprašal za nasvet, kako naj ob tem navalu, ko so bile telefonske linije zasedene, serverji pa so pregorevali, prijavi člane. Pomagali so mu, odpeljal se je direktno do izvajalca in uspel prijaviti 88 članov.
Varuh ocenil, da bi moral pogoj temeljiti na oceni digitalnih kompetenc
Več starejših se je zaradi izobraževanj v zadnjem času obrnilo tudi na varuha človekovih pravic. Kot so sporočili iz njegove pisarne, starejši zatrjujejo, da so diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov 22, saj za prebivalce, stare 55 let ali več, pri unovčenju bonov velja dodaten pogoj, je poročala Slovenska tiskovna agencija. V primerjavi z drugimi (mlajšimi) upravičenci se morajo namreč udeležiti izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Prav tako zanje velja prepoved združevanja bonov s svojimi (zunaj)zakonskimi partnerji, otroki, vnuki, brati in sestrami.
Varuh, ki je do dodatnega pogoja udeležbe na izobraževalnem programu kritičen, saj temelji le na starosti, ne pa na dejanski potrebi, se je že obrnil na omenjeno vladno službo. Po mnenju varuha bi pogoj moral temeljiti na oceni digitalnih kompetenc upravičencev, ne glede na njihovo starost, saj le dejansko znanje lahko predstavlja objektivno merilo, so zapisali v njegovi pisarni.
Sporno se mu zdi tudi, da imajo starejši od 55 let za koriščenje bonov precej manj časa od ostalih upravičencev. Glede prepovedi združevanja digitalnih bonov je varuh vladni službi predlagal, da preuči možnosti za spremembo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Pripravo spremembe zakona o spodbujanju digitalne vključenosti varuh pričakuje čim prej, na vladni službi pravijo, da bi lahko bile pripravljene septembra.
