"Eno leto sem bila zaposlena v neki avstrijski podružnici mednarodnega podjetja, bila sem dobro plačana. Čeprav mi je bilo bedno, sem to delala, ker sem si ustvarila neko sliko v glavi, kako naj bi popolna mama izgledala, redna služba, lepa plača, od 8h do 16h."
"Prej sem deset let delala v turizmu, kjer so mi bili nočne in vikendi kar naporni. Ker za otroka pač ne dobiš varstva. Pa sem to delala z veseljem."
Nato se ji nenadoma od sedenja za računalnikom pojavijo bolečine v desni roki, ki hitro postanejo neznosne. "Po štirih urah mi je začelo nažigati po celem hrtbu. Pet dni sem se tako mučila, a po nekaj urah od bolečin nisem več vedela, kaj delam, niti kako mi je ime."
Prvič v življenju vzame bolniško. "Zdravnika sem dobesedno prisilila v magnetno resonanco, ki pa ni nič pokazala. Gledali so, če imam multiplo sklerozo, potem mi pravijo, da imam fibromialgijo, zaradi bolečine, ki se je občasno prestavljala iz roke v vrat, v nogo, gleženj ..." Zdravniki so ji zaradi daljše bolniške že začeli najedati.
Nevrologinja ji je predpisala antidepresiv še preden je videla kakršen koli izvid. "Ko sem spraševala, kaj je to, mi ni hotela povedati. Da sem dobila antidepresiv, sem izvedela od farmacevtke. Nevrologinja mi je odgovarjala v smislu, to ti bo pomagalo, ne sprašuj, ker sem jaz zdravnica, specialistka, iz te pozicije so me obravnavali."
"Bilo je tudi v času korone, to so taki čudni časi, so mi govorili, za nekaj mesecev vam bomo to dali, potem bo pa že. Dobila sem občutek, češ, predolgo ste že na bolniški, nekaj morate požret. Takrat sem bila na bolniški že en mesec."
Namesto antidepresivov: joga in čudežne gobe
"Delala sem tudi že za ameriško korporacijo in točno vem, kako to gre. Če si en mesec na bolniški, ne rabiš več nazaj in bodo našli pot, da te odpustijo." In tako je izgubila dobro plačano službo vzorne mlade mamice v Avstriji in se pričela ukvarjati z jogo, tudi poklicno. Na antidepresiv ni pristala.
"Lani sem pričela hoditi na jogo in terapijo k neki prijateljici iz Brazilije, ki je tudi psihologinja. Izhajali sva iz predispozicije, da gre za fibromialgijo, pri čemer ti zdravnik prav tako predpiše psihologa in še telesne terapije, ampak da prideš do tega, v Sloveniji traja tri leta. Ker imam doma štiriletno punčko, si enostavno ne morem privoščiti, da med čakanjem obležim."
"Potem mi je predlagala še gobe. Terapije z njimi že obstajajo ponekod po svetu, rekla mi je, kot da naj si grem po persen." In za nekoga, ki se nikoli v življenju ni bavil z mamili, je bila pot do "dealerja" v Sloveniji dodaten problem, pojasnjuje. Ko je le dobila preprodajalko, ji je ob prvem obisku pomirila: "Lej, nič ne boš čutila. Samo malo rajši boš pospravljala."
"Mikrodozico uporabljam v primeru, če imam predmenstrualni sindrom, pa če potujemo z letalom ... Za fibromialgijo je značilno, da ljudje prenehajo potovati, ker je vse skupaj nekako klavstrofobično, itak te že vse stiska po telesu."
"Jaz to bolečino neprestano čutim, ampak gre mi za to, da ne pridem v nek stadij, kjer bi obležala. Z gobami si pomagam, če nimam časa za jogo, ki ima nekako enak učinek kot gobe, le da do njega prideš z nekim naporom, vajami, preprosto povedano."
"Če vem, da imam natrpan dan, da nimam časa za meditacijo in jogo, vzamem en miligram. Obstajajo pa tudi razno razni protokoli: vzameš mikrodozico vsak drug ali tretji dan, ali pa jemlješ pet dni in pet spet ne. Veliko je lastnega eksperimentiranja, ker pač ni raziskav, ker je zadeva ilegalna v večini držav."
"Sem bolj v ravnovesju in predvsem bolj prijazna do partnerja, tudi do otroka". Še enkrat vprašam, če je zato boljša žena in mama. "Ja. Precej bolj tečna bi bila." Po lastnem raziskovanju je tudi spoznala, da ni edina mamica, ki si pomaga z mikrodozicami. "Pri gobah je plus, da te ne zasvojijo."
"Danes imaš za vzgojo otrok milijon priročnikov, kako se soočati z njegovo trmo, kako naj se plazi, nevem, za vse imaš priročnik, tudi delala sem v vrtcu. In iz izkušenj govorim, da otrok rabi tisto "pristno prisotnost" - kar mi pa gobica da. Da sem tukaj in zdaj in se ukvarjam s tabo. Da nisi z otrokom, z mislimi pa na luni, kuhaš večerjo, razmišljaš kako boš plačal položice. Odkar jemljem mikrodozice, s hčerko nisva imele tantrumov."
"Do teh težav pride dostikrat pri ženskah, ki so ful pridne, ki so v nekem kalupu. Vseskozi sem bila odličnjakinja, imam tri diplome, govorim pet jezikov in potem bog ne daj, da bi kaj zajebal. Pa ta vloga najboljše mame in biti v dobrem odnosu s taščo, pa svojimi starši, z možem, zame je bilo preveč, vsaj tako jaz vidim po teh dveh letih."
Kaj je fibromialgija?
Sindrom fibromialgije sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma in je bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa. Sindrom je izraz, ki se v medicini pogosto uporablja in pomeni skupek različnih simptomov in znakov, značilnih za neko bolezen.
Navadno občuti posameznik razširjeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa, lahko pa ga boli sprva le en predel telesa, npr. vrat ali rame, in se bolečina šele pozneje razširi tudi na druge predele. Bolečino opisujejo zelo različno, eni kot žgočo, pekočo, drugi kot trgajočo ali pa navajajo predvsem okorelost. Jakost bolečine se čez dan pogosto spreminja in je odvisna tudi od dejavnosti posameznika, vremena, spanca in stresov.
Vzrok fibromialgije ni pojasnjen. Raziskovalci domnevajo, da bolezen povzročajo različni posamični dejavniki ali več teh dejavnikov hkrati. Fibromialgija prizadene približno 2 odstotka prebivalstva v zahodni Evropi in ZDA, njena pogostost v Sloveniji ni znana. Lahko prizadene vse starostne skupine, pogostejša pa je pri ženskah.
