Uredba, ki naj bi začela veljati jeseni, razburja tudi širšo evropsko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu nese domača jajca. Takšna registracija bi seveda pomenila stroške in vprašanje, ali bi se reja sploh splačala, so svoje bojazni zapisali v iniciativi Ekoci ter se zavzeli za svobodne kokoši in svobodno pridelavo hrane.
Same pozitivne plati reje
Kot poudarja Irena Rotar iz iniciative Ekoci, je takšna uredba nesprejemljiva zaradi naše prehranske varnosti in tudi zaradi tradicije reje kokoši pri nas, njihove vloge na vrtu, njihovega pomena kot brezplačnega terapevtskega sredstva, kar velja za živali nasploh, ter kot dela naše kulturne dediščine in navad (pisanice za veliko noč, kokoši kot del svatbenih običajev ...). Ekoci, društvo Samooskrbni.net in številni nevladniki si na pozitiven način ter s konkretnimi dejanji že več let prizadevajo za čim večjo samooskrbo, zato je po njihovem mnenju takšen predlog tudi odvzem pravice do svobodne pridelave hrane. V razmerah vedno večje prehranske krize je takšen ukrep povsem sprt z omenjenimi prizadevanji za večjo samooskrbo ljudi, so prepričani. Ministrstvu za kmetijstvo je iniciativi Ekoci predlagal, naj preuči vse vidike izvajanja omenjene uredbe, da ohrani svobodno rejo kokoši in »dvoriščne rejce« izvzame iz obvezne registracije, torej ne posega v pravice do pridelave hrane na lastnih dvoriščih. Med drugim so v iniciativi Ekoci poudarili, da že zdajšnja zakonodaja dobro zajema tiste rejce, ki pridelujejo jajca in meso za trg, in da v zadnjih letih v manjših rejah ni bilo težav zaradi zdravja. Predlagali so, da se v Sloveniji kot izjema opredeli reja do 50 kokoši za lastno rabo oziroma do sto malih živali na dvorišču (vključujoč race, gosi, zajce ...) in da se v celoti izvzame hišno pridelavo, saj je sicer vprašanje, kako rešiti razmere, ko so na dvorišču kmetije na primer še koza ali prašič, mačka ali pes.
Nekaj izjem
V razmerah vedno večje prehranske krize je takšen ukrep povsem sprt z omenjenimi prizadevanji za večjo samooskrbo ljudi, so prepričani pri eko civilni iniciativi Slovenije.
Pred dnevi je iniciativa Ekoci dobila odgovor ministrstva oziroma uprave za varno hrano, ki miri, da uredba ne bo tako kritično posegla v domačo rejo, kot opozarjajo v iniciativi Ekoci, a skrb ostaja. Glavni namen nove zakonodaje naj bi bilo zagotavljanje visokih standardov zdravja živali in javnega zdravja, ne pa omejevanje samooskrbe in pravice do svobodne lastne pridelave hrane, pravijo v upravi za varno hrano. Podnebne spremembe vplivajo na pojav novih bolezni oziroma se pojavljajo takšne, ki jih na nekaterih območjih prej ni bilo. Posledice pojavov teh bolezni in izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje so lahko uničujoči za živali, njihove lastnike in celotno gospodarstvo. Za obvladovanje bolezni naj bi bile ključne registracije posameznih obratov pridelave. Takšna registracija pa ni obvezna za vse. Izvzeti so obrati, v katerih ni kopitarjev (torej goveda, prašičev, konjev, drobnice ...), obrati, kjer ne gojijo psov, mačk ali belih dihurjev za vzrejo, in če ne gre za noben premik živali ali proizvodov v druge države ali nasploh za premike zunaj obrata. Če nekdo goji različne živali, na primer kopitarje in perutnino, registracija za zadnjo ni potrebna, če jo ima za kopitarje, navaja uprava. Uredba je zavezujoča v vseh državah članicah, navajajo v upravi za varno hrano, Slovenija bo lahko pri pripravah zakona o zdravju živali na osnovi te uredbe določila odstopanja, ki jih omogoča zakonodaja.
Skrb ostaja
A skrb ostaja, meni Rotarjeva in dodaja, da iz odgovora ni jasno razvidno, ali bodo na istem dvorišču še naprej smeli sobivati pes, mačka, koza, kunci ter kokoši. »Ali bo lahko babica podarila nekaj domačih jajčk vnukinji? To bi namreč lahko pomenilo premik proizvodov živalskega izvora, o čemer piše uprava za varno hrano.« Ob tem se tudi sprašuje, kaj so sploh obrati, ki jih v odgovoru navaja uprava za varno hrano. »Kmetije imajo svoje živali že zdaj prijavljene. Smo obrati torej vsi tisti, ki redimo zase kakšno kokoš ali drugo žival?« se sprašuje Rotarjeva in ugotavlja, da se posledice te novosti že kažejo, saj si marsikdo sploh ne upa več nabaviti kokoši. Ob tem je prepričana, da je reja v ozkem domačem okolju zagotovo bolj varna kot na velikih farmah, kjer smo bili že do zdaj priča številnim izbruhom bolezni.
