Zadnji rok 28. septembra
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je predsedniške volitve razpisala za 23. oktober, roki za volilna opravila bodo tako začeli teči 22. avgusta. Od tedaj bodo imeli volivci priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Rok za vložitev kandidatur se izteče 28. septembra.
Dva meseca in pol pred predsedniškimi volitvami je svojo kandidaturo uradno napovedalo deset bolj ali manj javnih osebnosti, izmed katerih jih je velika večina obsojena na popoln neuspeh oziroma je njihova napovedana kandidatura namenjena zgolj samopromociji.
Zadnji je kandidaturo napovedal ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala Nacionalna tiskovna agencija Aleš Ernecl, ki se je v preteklosti hvalil, da je naredil »fašistični medij«.
Do zdaj 11 uradnih napovedi kandidature
Poleg Ernecla so uradno kandidaturo napovedali še pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, psihoanalitičarka Nina Krajnik, veleposlanica in podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Aleš Logar, glasbenik Gregor Brezenšek, kočevski župan Vladimir Prebilič, predsednik Antropozofskega društva Slovenija Leo Trojar, poslovnež in osebni motivator Boris Vene, zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in predsednik stranke Stara pravda Ludvig Poljanec ter samoimenovana kraljica Slovenije Martina Valenčič, katere gole fotografije krožijo po internetu.
V četrtek je morebitno kandidaturo za predsednika države neuradno napovedal tudi nekdanji evropski poslanec Desusa in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl.
Za vsaj pet izmed do zdaj enajst napovedanih kandidatur verjetno lahko z gotovostjo zapišemo, da nimajo niti najmanjših možnosti za »selitev« v predsedniško palačo. Prva ovira zanje ne bo prvi krog volitev, temveč dosega pogojev za uradno vložitev kandidature.
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidature pa mora s podpisi podpreti najmanj 3000 volivcev ali trije poslanci.
Leta 2017 vsaj osem samopromotorjev
Množično napovedovanje kandidatur pred predsedniškimi volitvami ni novost. Za primerjavo smo pregledali napovedovanje kandidatur pred zadnjimi predsedniškimi volitvami leta 2017, ko so lahko volivci v prvem krogu izbirali izmed devetih kandidatov.
Kandidaturo za predsednika države je pred tem napovedalo še najmanj osem ljudi. Med njimi so bili pesnik, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman - Roza, glasbenika Damjan Murko in Dominik Kozarič, komik Žiga Papež in Martina Valenčič.
Kandidaturo je napovedal tudi tedanji slovenski veleposlanik v Skopju Milan Jazbec. Željo vstopiti v tekmo pa so napovedali še ustanovitelj nestrankarskega raziskovalno-razvojno-eksperimentalnega (RRD) gibanja Milan Robič in Ludvik Poljanec. Kandidaturo Aleša Cepiča je državna volilna komisija zavrnila, saj ni zbral zahtevanih 5000 podpisov volivcev.
Kot že zapisano, se je na volitvah za predsedniški stolček potegovalo devet kandidatov, izmed katerih so v prvem krogu volitev le trije dobili več kot desetodstotno podporo.
Brez možnosti za uspeh so bili Romana Tomc (13,68 odstotka), Ljudmila Novak (7,24 odstotka), Andrej Šiško (2,21 odstotka), Boris Popovič (1,8 odstotka), Maja Makovec Brenčič (1,74 odstotka) in Suzana Lara Krause (0,78 odstotka), medtem ko je Angelca Likovič prejela 0,59 odstotka glasov. To pomeni, da jo je podprlo manj volivcev (4418), kot jo je podprlo pri vložitvi kandidature, ko je pod okriljem Glasa za otroke in družine potrebovala najmanj 5000 podpisov.
Leta 2012 trije uradni kandidati
Na predsedniških volitvah leta 2012 se je tedanji predsednik države Danilo Türk neuspešno potegoval za drugi mandat, njegova edina konkurenta pa sta bila Borut Pahor in Milan Zver.
Kandidature so med drugim napovedovali že omenjena Martina Valenčič, predsednik Humane Slovenije Miran Šic, iz mariborske nadškofije izključeni duhovnik Dušan Egidij Kubot, brezdomka Fani Eršte, »pojoči major« Ladislav Troha, Monika Malešič, Miro Žitko in kmetovalec Artur Štern.
Eden izmed prvih, ki je napoved kandidature za predsednika države izkoristil za osebno promocijo, je bil leta 2007 prav Štern, ki je pozneje priznal, da je v resnici izvajal poskus s skrito kamero, posnetki pa so bili uporabljani v filmu Gola resnica.
