Stroški najosnovnejših dobrin vse višji

»Če se ne bo zgodil kakšen čudež, nas zagotovo čaka nova podražitev kruha«

P.K.
28. 7. 2022, 16.12
Posodobljeno: 28. 7. 2022, 16.21
Deli članek:

Naše denarnice so zaradi podražitev hrane od leta 2017 do danes obremenjene za skoraj 25 odstotkov bolj. Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob, takoj zatem pa so podražitve izdelkov iz žit.

Profimedia
Podražitve kruha so posledica ne samo dražje moke, ampak tudi ostalih sestavin tega živila.

Cene moke in izdelkov iz žit so se v zadnjih petih letih zvišale za kar 36 odstotkov. Sploh cena kruha je močno poskočila v primerjavi z letom 2017. Danes zanj plačamo skoraj 30 odstotkov več kot takrat. Naraščanje cen se najverjetneje še ni ustavilo.

Da se obetajo nove podražitve pekovskih izdelkov, je bila tudi ena od glavnih tem nedavnega kongresa Mednarodnega pekarskega združenja (AIBI) na Bledu. "Cene energije, osnovnih surovin in embalaže naraščajo, podaljšujejo se tudi dobavni roki. Glavna vprašanja so zato, kako upravljati velike spremembe, poskrbeti za prehransko varnost in obenem zagotavljati trajnostni razvoj," je na dogodku strnil predsednik AIBI Janez Bojc.

"Če se ne bo zgodil kakšen čudež, nas zagotovo čaka nova podražitev kruha," je prepričan tudi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal. Je pa ob tem povedal, da vseh podražitev, s katerimi se srečujejo, nikakor ne prelagajo na potrošnike, temveč poskušajo čim več narediti na ravni stroškov. Zavedajo se namreč, da lahko pridejo do meje, ko se bodo podražitve odrazile v kupni moči. "Mislim, da bodo vsi v verigi razumeli, da se moramo boriti za potrošnika. Če ga bomo spravili na beraško palico, to ne bo dobro ne za trgovce ne za proizvajalce živil," je ocenil.

STA
Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.

Vratolomen poskok

"Pred letom in pol smo pšenico dobili po 170 evrov na tono, v tem trenutku je za ceno pod 400 evrov na tono nihče niti ne pogleda. Cene pšenice so ta trenutek najvišje v zgodovini," je dejal in dodal, da je povpraševanje izjemno, saj so silosi tako v Sloveniji kot tudi v severni Italiji in na Hrvaškem bolj ali manj prazni. Ima pa pomirjujoče sporočilo za bralce, saj pravi, da to ne pomeni, da kruha ne bo več mogoče kupiti. "Bo, pšenico bomo kupili, kruh bo, le cena je še vprašljiva," je pojasnil.

Pri tem mu je pritrdil Janez Bojc iz AIBI: "Kruh bo, ni pa jasno, koliko bodo morali zanj odšteti potrošniki. En val podražitev je že bil in z gotovostjo lahko rečem, da bodo prihajali novi valovi, kar bo močno udarilo ljudi po žepu." Bojc še ugotavlja, da ima takšno stanje korenine v vojni v Ukrajini, ki je izjemno prizadela celotno prehrambeno industrijo, še posebej pekarstvo zaradi cen žit.

Optimističen pek

Matjaž Magajna, direktor priljubljene pekarne Deveta vas, je potrdil, da se je njihova glavna surovina moka podražila, kar je vplivalo na ceno kruha. "Cene so povsod precej poskočile, mi nismo izjema. Ni pa bilo povečanje pri nas tako veliko kot morda ponekod drugod; za naš kruh je treba odšteti od 10 do 20 odstotkov več kot prej. Poleg tega naj omenim, da zadnjih pet let kruha sploh nismo dražili," je povedal.

Meni, da z dobavo moke ne bodo imeli težav, tudi do zdaj jih niso imeli. "Moram pa ob tem povedati, da smo manjša pekarna in da je pri nas dobava moke manjši izziv kot v pekarnah, ki odkupujejo večje količine te surovine," je dejal in izpostavil še koronačas, ki je še pred trenutnimi razmerami v svetu pretresel njihovo panogo, saj so takrat doživeli prve večje spremembe pri cenah moke za odkup. Pričakuje, da se bo stanje to poletje umirilo "in da nadaljnjih podražitev ne za nas, pekovska podjetja, ne za potrošnike ne bo".

Nataša Juhnov
Raziskave pravijo, da v Sloveniji v povprečju vsak državljan poje okoli 65 kilogramov kruha na leto.

Nič več svežega kruha za zajtrk

Ptujska srednje velika pekarna Hlebček z 200 zaposlenimi tudi nima težav z dobavo moke, s katero se oskrbujejo iz Slovenije in Avstrije. K temu po njihovih besedah prispeva tudi to, da se s to surovino založijo za vso sezono. "Cena moke se je za nas v zadnje pol leta, odkar je vojna v Ukrajini, zvišala za več kot sto odstotkov, torej zanjo plačamo še enkrat toliko kot prej."

Njihove izdelke je mogoče kupiti na policah večjih trgovskih podjetij, imajo pa tudi svojo maloprodajo, v kateri opažajo, da se je zaradi podražitev kruha nekoliko spremenilo vedenje potrošnikov. "Postali so racionalnejši. Prej je bil na njihovi mizi vsako jutro svež kruh, danes pa jedo tudi včerajšnjega. Poleg tega smo opazili, da se s cenami soočajo z zadržki, potrebujejo čas, da jih sprejmejo. Ko pa enkrat razumejo, zakaj plačajo več, da so višje cene posledice burnega dogajanja v svetu in da z njimi ni prizaneseno nikomur, se sprijaznijo," so povedali v pekarni Hlebček.

Podražitve so posledica ne samo dražje moke, ampak tudi ostalih sestavin kruha. Cena za kilogram tega priljubljenega živila je višja tudi, ker so dražji energenti. Povedali so še, da se je povečalo povpraševanje po cenejših vrstah kruha, kar govori o tem, da so ljudje postali bolj varčni in da zdaj ne posegajo več tako množično po dražjem kruhu.

STA
Pekarne, s katerimi smo se povezali, nimajo težav z dobavo moke.

Poleti morda še malo dražje

V pekarni Srček s sedežem v Lukovci so se cene izdelkov v zadnjih nekaj mesecih povišale za pet do osem odstotkov. "Pri nas številke niso tako poskočile, ker smo imeli zaloge moke po starih cenah. Zdaj, ko kupujemo novo, pa so cene v primerjavi s prejšnjimi za sto odstotkov višje.« Težav z dobavo ključne sestavine za njihovo dejavnost sicer ne pričakujejo. »Ena podražitev kruha za končne kupce je bila že lani. To smo bili prisiljeni izpeljati zaradi povečanja cen energentov," so dejali.

Povezali smo se še z nekaj manjšimi lokalnimi pekarnami. Tudi te poročajo, da z dobavo moke do zdaj niso imele težav, so pa vse izkusile podražitev te sestavine za več kot sto odstotkov v zadnje pol leta. Vse so svoje izdelke dražile spomladi za najmanj pet do okrog petnajst odstotkov, nekatere od njih bodo svoje izdelke podražile za nekaj odstotkov še pred zaključkom poletja.