V zadnjem tednu je bilo veliko govora o mehanizmu EU na področju civilne zaščite (rescEU), v okviru katerega lahko države članice pri spopadanju z naravnimi nesrečami zaprosijo za pomoč drugih držav članic. V floti evropskih strateških rezerv je na voljo 12 letal za gašenje požarov, ki jih zagotavljajo Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švedska, a bodo floto, ki bo s tem postala del stalnih evropskih strateških rezerv, do leta 2029 okrepili z nakupom 12 dodatnih kanaderjev. V nakupu teh dodatnih letal, ki jih bo sicer financirala EU, sodeluje šest držav članic, med katerimi ni Slovenije. Slovenski premier Robert Golob je sicer prejšnji teden napovedal, da se bo projektu pridružila tudi naša država.
Slovenska flota
V Sloveniji imamo za gašenje iz zraka trenutno na voljo pet helikopterjev, štiri vojaške in enega policijskega, ter letalo Pilatus, pri čemer je notranja ministrica Tatjana Bobnar prejšnji teden naznanila nakup še enega helikopterja, ki bo namenjen pomoči pri gašenju, nujni medicinski pomoči in reševanju v gorah. Ti helikopterji imajo sicer omejene kapacitete za gašenje. Slovenija bo naslednje leto prejela še transportno letalo spartan, ki se tudi ponaša z modulom za gašenje požarov. Kot smo že poročali, sta v zadnjih dveh dneh na Krasu pri gašenju pomagali dve romunski letali spartan, ki sta na požarišče ob posameznem preletu odvrgli po 5000 litrov vode, a se mora tako letalo po vsakem preletu vrniti na letališče, kjer ga znova napolnijo z vodo. Povsem drugače je pri kanaderju, bržkone najbolj znanim letalom za gašenje požarov na svetu, ki pa po ocenah stroke za Slovenijo zaradi geografskih značilnosti ne bi bil najbolj smotrn nakup.
Kanader: amfibijsko letalo, na katerega prisegajo sredozemske države
Kanadski Canadair CL-415 oziroma Bombardier 415 je amfibijsko letalo za gašenje požarov in je naslednik letala Canadair CL-215, ki je kot prvo letalo, v celoti zasnovano za gašenje požarov, luč sveta ugledalo leta 1966. Letala Canadair CL-415 v Evropi uporabljajo Francija (12), Španija (21), Grčija (7), Italija (19) in Hrvaška (6), pri čemer bo v primeru 12 letal, ki jih pričakujejo do leta 2029, šlo za novejšo, izboljšano različico Canadair DHC-515, saj je kanadski proizvajalec Viking Air, ki je licenco za izdelavo kanaderjev leta 2016 kupil od podjetja Bombardier, tudi na pobudo evropskih držav znova zagnal proizvodnjo.
Ta značilno rumena plovila nepresenetljivo uporabljajo predvsem države, ki imajo dovolj velika vodna telesa površinskih voda, ki se nahajajo ob območjih z veliko požarno ogroženostjo. Kanader lahko v enem zamahu dvigne dobrih 6000 litrov vode, za kar potrebuje vsega 12 sekund in seveda dovolj veliko vodno površino. Da se s približno 15 metrov višine spusti do gladine, potrebuje dobrih 1300 metrov odprte poti. V 12 sekundah nato s hitrostjo 70 vozlov oziroma 130 kilometrov na uro vodo pobira na razdalji približno 400 metrov in se nato znova povzpne. Stik z vodno površino je minimalen, saj po vodi drsi in gre dejansko za akvaplaning. Po navedbah strokovnjakov je manever najbolje izvesti v smeri proti vetru in vzporedno z valovanjem. Zajemanje vode je možno tudi na rekah in jezerih, če to omogočajo druge okoliščine. Spomnimo, hrvaški kanader, ki je takrat vodo zajemal iz Bohinjskega jezera, je marca letos pomagal pogasiti tudi obsežen požar na pobočju Potoške gore v občini Preddvor. V idealnih razmerah bi moral imeti kanader na voljo približno 2000 metrov dolgo odprto pot širine približno 100 metrov, voda pa mora biti globoka najmanj dva metra. Bohinjsko jezero denimo v dolžino meri 4,35 kilometra.
Ta letala morajo hkrati varno sobivati s kopalci in drugimi plovili na območjih, kjer zajemajo vodo. Kot je za mednarodno revijo BoatsNews pojasnil francoski pilot kanaderja Pierre Chicha, je praksa pri njih takšna, da pilot najprej opravi nizek prelet vode, in sicer približno 30 do 50 metrov nad gladino, s tem pa morebitnim kopalcem in drugim plovilom nakaže natančno pot, ki jo bo ubral med zajemanjem. Druga plovila se morajo nato od te linije umakniti na razdaljo najmanj 500 metrov. Med zajemanjem vode lahko, če to terjajo okoliščine, tudi spreminja smer, a ima tudi svoje omejitve. Poleg geografskih značilnosti, zaradi katerih je lahko povsem neuporaben, mora po določenem število ur na počitek, hkrati je drago njegovo vzdrževanje.
Druga plovila za gašenje iz zraka
Največje letalo za gašenje je zagotovo ameriški Global 747 Supertanker, predelano letalo Boeing 747-400, ki je med drugim gasilo tudi obsežne požare v Amazonskem pragozdu in lahko v enem preletu na območje odvrže več kot 70.000 litrov vode. Podjetje, ki je z njim upravljalo, je sicer aprila 2021 zaradi finančnih težav zaprlo svoja vrata, letalo pa prodalo letalski družbi National Airlines, ki naj bi ga nato predelalo v transportno letalo. Po nekaterih napovedih naj bi letalo Global Supertanker do konca letošnjega leta znova aktivirali za gašenje. To seveda ni rešitev za Slovenijo, saj z njim s finančnega vidika očitno težko shajajo celo težkokatergorniki, kot so ZDA.
Kar zadeva manjša, a učinkovita plovila, je za Slovenijo precej bolj zanimiv Air Tractor AT-802F, ki velja za enega najbolj učinkovitih in predvsem večstranskih letal na trgu plovil za gašenje požarov. Glede na svojo velikost lahko prevaža impresivnih 3100 litrov vode, vzleti ali pristane pa lahko tudi na manjših vzletno-pristajalnih stezah. Zaradi svoje velikosti lahko učinkovito manevrira tudi v ozkih dolinah in soteskah. Podobne značilnosti ima tudi poljski PZL-Mielec M-18 Dromader.
Druga možnost je razširitev flote helikopterjev. V Nemčiji se denimo pri gašenju iz zraka zanašajo izključno na helikopterje. Največji helikopter Sikorsky CH-53, s katerim upravlja nemška vojska, lahko prevaža 5000 litrov vode. Tudi sicer v Sloveniji zaenkrat velja strokovna ocena, da so za gašenje požarov na naših tleh najprimernejša rešitev večji helikopterji z nosilnostjo najmanj 3000 litrov.
