Novice Svet24

Zadnji teden pred parlamentarnimi počitnicami je za poslance minil delovno. Na poslanskih klopeh se je znašlo več zakonodajnih predlogov, ki so jih stranke aktualne koalicije za prioritetne označevale že v času volilne kampanje pred letošnjimi državnozborskimi volitvami.

Koaliciji je za zdaj skozi parlamentarno sito uspelo spraviti zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili na Inštitutu 8. marec, pa tudi vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Zakonodajna pot pa za omenjene zakone še ni povsem končana, državni svet bi namreč na katerega od njih utegnil izglasovati veto. V tem primeru bi moral DZ o zakonu glasovati še enkrat, za ponovno potrditev pa bi moralo nato glasovati 46 poslancev.

V SDS ob tem ne izključujejo možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o RTVS. Da bodo razpis takega referenduma podprli, je v pogovoru za Večer dejal tudi vodja poslancev opozicijske NSi Janez Cigler Kralj.

Pred poslanci predlog novele o dolgotrajni oskrbi

Poslanci bodo v četrtek na izredni seji DZ obravnavali predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Vlada je namreč na seji v minulem tednu predlagala preložitev začetka izvajanja veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi na april 2024, v vmesnem času pa bo pripravila nujne spremembe tega zakona in podzakonskih aktov.

Kot utemeljujejo vladajoči, je trenutna vsebina zakona in podzakonskih aktov pomanjkljiva ter ne omogoča izvajanja v praksi, zato je nujno in neodložljivo, da se datum izvajanja zakona, ki zadeva velik del populacije in ima velike finančne učinke, zamakne.

Ključni cilj predloga novele je tako po navedbah predlagateljev zamik začetka uporabe zakona v poglavitnem delu, kar bo omogočilo ponovno preučitev določb, ki jih je uvedel. Na tej podlagi naj bi bilo nato izvedeno oblikovanje ustreznejših zakonodajnih rešitev, ki bodo olajšale uveljavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe v praksi.

Še pred obravnavo na izredni seji DZ bo predlog novele obravnaval matični odbor za zdravstvo.

Klakočar Zupančičeva bo razpisala lokalne in predsedniške volitve

Predsednica DZ Klakočar Zupančič bo prihodnji teden razpisala lokalne volitve in volitve predsednika republike.

Datum lokalnih volitev sicer določa že zakon. Novela zakona o lokalnih volitvah, sprejeta novembra 2017, je kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretjo nedeljo v novembru. Te bodo tako letos v vseh 212 občinah potekale 20. novembra. Volivci se bodo na njih izrekali tako o županih kot članih občinskih svetov. Slednji imajo različno število članov, odvisno od velikosti občine, v skladu z zakonom jih je od sedem do 45.

Konec letošnjega leta se mandat izteče tudi aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je svoj drugi mandat nastopil 23. decembra 2017. Datum predsedniških volitev uradno še ni znan, v skladu z zakonom o volitvah predsednika republike pa predsednik DZ predsedniške volitve razpiše najhitreje 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oz. podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

V strankah se tako pospešeno pripravljajo na dvoje jesenske volitve. V večini že potekajo postopki evidentiranja kandidatov za županske volitve, nanje se stranke večinoma nameravajo podati z lastnimi kandidatnimi listami, ob tem pa se nadejajo izboljšati rezultate izpred štirih let.

Nekaj kandidatov pa je že najavilo tudi svojo kandidaturo za predsednika republike, med drugim podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, odvetnica Nataša Pirc Musar, psihoanalitičarka Nina Krajnik, nekdanji zunanji minister Anže Logar, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja Vladimir Prebilič, svet stranke Nova socialdemokracija pa je v tem tednu podporo izrazil predsedniku stranke Andreju Magajni, ki naj bi svojo kandidaturo predstavil v naslednjih tednih.