“Naravne danosti in kar je kulturna in ostala dediščina, ni dovolj. Mesto je treba negovati, ga obnavljati, mu povrniti sijaj, kar pa se Piranu do sedaj še ni zgodilo. Breme tega nalagam predvsem občini, ki nima dovolj ne občutka za nujno potrebno osvežitve kraja, ne volje za njegovo obnovo. Namesto, da bi kot biser bleščal, nima nobenega leska že dolgo,” nam je ob terenskem obisku tega kraja na slovenski Obali povedal domačin.
Ta se nam je pridružil ob sprehodu po ulicah in naštel probleme. "Imamo kar nekaj impozantnih spomeniško zaščitenih stavb, mnogo od njih pa jih propada. Načete imajo fasade, niso pa težave samo kozmetične, ampak gradbinsko bolj resne," je povedal. Lahko bi se uredilo bolj prijazne pešpoti, kolesarske steze, nujno je treba obnoviti vodovod, kanalizacijo in valobran," je še povedal.
Invalidi, mamice z vozički in kolesarji
O izzivih Pirana se je podrobneje na družbenem omrežju Twitter razgovoril še en Pirančan, Jaka Šoba. Skozi nekaj objav na Twitterju je širšo javnost seznanil s po njegovo najbolj kritičnimi točkami mesta. "To je ozko grlo na vstopu v mesto Piran. Invalidi se z vozički vozijo po cesti. Mlade mamice z otroškimi vozički tudi. Ljudje z ramo ob rami na 50 cm pločniku. Ob morju bi bilo možno urediti kolesarsko in pešpot. Samo ni denarja,” je zapisal.
Opozoril je tudi na glavni pomol, na katere se poseda štukatura. “Pod njim so luknje. Ob valovanju pomol 'diha', ker je tako piškav,” je povedal. Izpostavil je še gotsko stavbo s triforo, pod katero gre pot v Gimnazijo Piran. “Vsak dan jo turisti fotografirajo. Če približate, boste videli strukturne razpoke,” še pravi in ob vsem tem izpostavi: "denarja za obnovo ni, za nakup Petanovih teniških igrišč pa se je našel čez noč,” je razočaran.
Kot kaže bo namreč občina iz svojega proračuna odštela več milijonov evrov, da bo kupila okoli 20.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem stoji centralni teniški stadion s 1.600 sedeži in 17 zunanjimi igrišči. Njegova lastnica, družba Terme Čatež, ki jo vodi Bojan Petan, je prejšnji mesec sporočila, da je zanj našla kupca. O tem je obvestila občino Piran, ki ima za zemljišče predkupno pravico, ki jo bo tudi uveljavljalo.
Ta zgodba ima močno ozadje
Več informacij kaže, da gre za nov manever Bojana Petana pri iskanju poti iz finančnih težav skupine DZS, pod katere okrilje sodijo tudi Terme Čatež. Nihče tako ne ve, ali so v tej družbi res našli kupca, ki bi za teniški kompleks v Portorožu plačal ceno (4,7 milijona evrov), precej višjo od vseh dosedanjih ponudb. Prav tako ne, ali so v Termah Čatež že podpisali pogodbo o nakupu, ali pa so prejeli le ponudbo. Jasno je le, da so želeli občino Piran spraviti v časovno stisko, s katero bi od nje izsilili skoraj pet milijonov evrov. Pri tem pa so računali tudi na strah lokalne skupnosti, ki že ima slabe izkušnje z nekaterimi zasebnimi lastniki ključnih lokacij v Portorožu.
Teniški kompleks v Portorožu, ki bo letos gostil ženski turnir serije WTA, je bil vrsto let v lasti bližnje Marine Portorož. To je več kot 20 let lastniško obvladoval Petanov DZS. Lani jo je po več neuspelih poizkusih prodaje, ki so jih zahtevale banke in drugi upniki, kupil investicijski sklad Cirus 1. Pred tem je Marina Portorož na Terme Čatež prenesla omenjeni teniški kompleks, ki je bil vrsto let v najemu podjetja Marina SR. Obvladujeta ga solastnika Casinoja Portorož, Mitja Peternel in ljubljanski kralj betona.
V slabem stanju
Zemljišče, s teniškimi igrišči po prostorskem načrtu spada med površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu. Tudi zato ga do zdaj v Termah Čatež, ki sodi pod okrilje skupine DZS, niso uspeli prodati po želeni ceni. Po naših informacijah je najvišja ponudba za teniški kompleks, ki so jo prejeli, 3,5 milijona evrov. Nato je sredi junija prišlo do preobrata. Kar naenkrat je odjeknila novica, da so v Termah Čatež našli kupca, ki naj bi prihajal s Hrvaške. Za teniški kompleks, ki v lokalni javnosti velja za slabo vzdrževanega, celo zanemarjenega, naj bi bil pripravljen plačati kar 4,7 milijona evrov.
Zdaj so občini Terme Čatež poslale obvestili naj jim kupnino nakaže v dveh obrokih. Prvih 460.000 evrov bi tako občina morala plačati do konca septembra, preostale več kot štiri milijone evrov pa do februarja prihodnje leto.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
