Podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos in kandidatka za predsednico Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila daljši zapis, v katerem se je odzvala na komentar prvega predsednika države Milana Kučana. Ta je izrazil pomislek, da ni dobro, da ima ena stranka, v tem primeru Gibanje Svoboda, na treh ključnih položajih v državi tri svoje ljudi. Kot je dejal, gre za sistemski pomislek – glede Kosove in njenih sposobnosti pomislekov nima.
Kot je zapisala Kosova, se oblast deli na izvršno, zakonodajno in sodno. Prav tako ni nikjer zapisano, da bi morala kandidatka za predsednico Republike Slovenije biti nestrankarska. »S stališča delitve oblasti je ključno, da vsi akterji spoštujejo samo delitev na veje oblasti in se strogo držijo meja med njimi. To je stvar osebne etike in politične odgovornosti, ne pa pripadnosti eni ali drugi politični opciji,« je zapisala.
Milan Kučan je za kandidatko javno podprl odvetnico Natašo Pirc Musar.
Izpostavila je tudi kandidaturo Janeza Drnovška, predsednika stranke LDS, ki je tedaj bil predsednik vlade. Kot je zapisala Kosova, sta v podobni situaciji, saj je stranka na izgubi, pridobi pa država. »Kandidiram kot podpredsednica stranke, ki sem to postala teden dni pred volitvami, ko me je dr. Golob prosil, da »vskočim« zaradi njegove odsotnosti po okužbi s covidom. In zdaj sem zato kar naenkrat »sistemsko nesprejemljiva« – četudi sem svoja kritična stališča vedno izražala kot nestrankarska, neodvisna državljanka. Tudi do prejšnjega režima, ko sem leta 2020 izstopila iz diplomacije, ki jo je zunanji minister Janševe vlade, dr. Anže Logar, vpenjal v višegrajski voz kršitev vladavine prava, medijskih svobod in človekovih pravic. Eden mojih protikandidatov, ki je bil vedno strogo strankarski človek, v stranki, ki ima notranjo avtoritarno strukturo izdelano tako rekoč do popolnosti. Zdaj prav njega naslavljajo kot nestrankarskega kandidata, ker kandidira s podpisi volilv in volivcev. Prizor bi bil smešen, če ne bi bil tragičen,« je poudarila.
Kosova meni, da je bil Kučan legitimni pomislek zlorabljen – da ga skušajo z njim izločiti iz tekme, še preden se je ta dobro začela. Tudi insinuacije, da bo nekdo upravljal z njo, da bo »del nekakšnih strankarskih španovij«, je označila za napačne. »Si sploh znamo predstavljati, da niti za predsednikom vlade niti za prihodnjo predsednico republike res ni nobenih stricev ali tet iz ozadja – ampak je ravno odkrita,
transparentna politika tista, ki v ospredje političnih bojev privablja nove akterje? Neodvisnost kandidatk in kandidatov se ne bo dokazovala s praznimi besedami, ne s prilizovanjem ne z lažnim distanciranjem. Poimenovanje kandidatov, ki so bili ali so člani strank, za nestrankarske, ker kandidirajo s podpisi volilk in volivcev, j hipokrizija. Skrivanje strankarske pripadnosti prej govori o preveliki, usodni odvisnosti od določene stranke kot pa o njihovi neodvisnosti. Neodvisnost se bo zares izkazala v odločnih stališčih do aktualnih vprašanj, kritični drži do vseh družbenih akterjev, predvsem pa v državniškem pogumu postaviti se za državo – in to državo, kakršna mora Slovenija šele postati,« je še zapisala.
