Značilnost vodnih ekosistemov poleti so tudi modrozelene alge ali cianobakterije. Običajno jih prepoznamo kot plast gošče, ki prekrije vodno površino. Pomembna informacija je, da se v fazi razpada cianobakterijskega cveta sproščajo cianotoksini, ki jih po poročanju spletnega portala Pasji.net poznamo preko 2000 vrst, od tega je toksičnih približno 80.
Na omenjenem portalu izpostavljajo, da so lahko nevarni tako za ljudi kot živali. Še posebej so tveganjem izpostavljeni psi, saj se v vročih dneh radi zapodijo v vodo in v njej osvežijo. »Znaki zastrupitve z nevrotoksini so tresenje, krči, prekomerno slinjenje, nezavest in težave z dihanjem,« pišejo na svoji spletni strani.
Pozor na te lokacije
Na cianobakterije so opozorili tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo, saj so jih odkrili ob sprehajalni poti v Ljubljani. »Pred kratkim smo dobili klic Ljubljančana, ki ga je skrbelo zdravje njegovega psa, ki redno čofota po potoku Glinščica ob Poti spominov in tovarištva na Brdu. Tam je bila namreč prisotna gošča na vodni površini, ki se je vidno penila. Še isti dan smo preverili stanje in pod mikroskopom prepoznali veliko količino cianobakterij. Ker na podlagi zunanjih značilnosti ni mogoče vedeti, ali so strupene ali ne, smo pogledali še njihov genetski zapis. Izkazalo se je, da nosijo gene za proizvodnjo cianotoksinov - to pomeni, da so res lahko strupene,« so povedali.
Na tej lokaciji ob najbolj priljubljeni sprehajalni poti v prestolnici potencialno strupenih cianobakterij niso zaznali še nikoli prej, so še sporočili. "Glinščico smo zato dodali na zemljevid območij s tveganjem, kjer je trenutno označena z rdečo barvo, zato odsvetujemo neposredne stike z vodo. Stanje pa se lahko hitro spreminja, predvsem ob nevihtah," so dejali.
Poglejte zemljevid
Zaradi prisotnosti večjih količin potencialno strupenih cianobakterij trenutno odsvetujejo tudi stik z vodo v ribniku Hotinja vas, gramoznici Podgrad in ribniku Prilipe. Manjše tveganje je prisotno tudi v Ledavskem jezeru in Soboški Kamešnici. Ažuren zemljevid je sicer na voljo na ciano.si/interaktivni-zemljevid.
Poudarili so, da ljudi ne želijo strašiti, ampak samo pozvati k previdnosti: »Narava ni naš sovražnik. Cianobakterijam se moramo tudi zahvaliti za številne koristi, ki nam jih dajejo: proizvodnjo kisika in hrane, vezavo toplogrednih plinov, kroženje dušika in širok spekter biotehnoloških priložnosti. Tudi prekomerne razrasti, ki smo jim priča, so v določenih primerih povsem naraven pojav; v drugih primerih pa so dober pokazatelj porušenega ravnovesja v ekosistemu, ki kaže na prekomeren vnos hranil. So simptom, ne povzročitelj,« so njihove besede.
Pomembno
Sicer pa priporočajo, da če na vodi opazimo goščo, psom raje poiščimo drugo mesto za kopanje. »Če se pes okopa v vodi, kjer kasneje opazite goščo, ga čim prej sperite s čisto vodo, do takrat pa poskusite preprečiti lizanje dlake. Če se vseeno zgodi, da poje ali popije vodo v bližini gošče, bodite pozorni na simptome kot so: mišični krči, paraliza nog, drgetanje, penjenje okrog ust, bruhanje in težave z dihanjem. V tem primeru takoj pokličite veterinarja. Za vrsto cianotoksinov, ki so jo zaznali pri nas, je sicer značilno, da se simptomi pojavijo zelo hitro, v roku nekaj ur. Ko ta čas preteče, je skrb odveč,« so še pojasnili.
