V novi vladni koaliciji so se pojavila prva trenja. Izbruhnila so zaradi imenovanja generalnega državnega odvetnika, vodja institucije, prej znane pod imenom državno pravobranilstvo, ki državo in njene organe zastopa v pravnih in sodnih postopkih. Na položaj je namreč ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan (SD), na petkovi seji predlagalo Jurija Groznika, dosedanjega generalnega državnega odvetnika, ki je bil prvič imenovan v času vlade Mira Cerarja.
Temu se je po naših informacijah uprlo več članov vlade, med njimi najglasneje Luka Mesec. Minister za delo in koordinator Levice je imenovanju Groznika nasprotoval, saj je državno odvetništvo pod Groznikom pred zamenjavo oblasti vložilo več tožb proti Jaši Jenullu, simbolu protestniškega gibanja petkovih kolesarjev. Z njimi je želelo od Jenulla izterjati za več kot 40 tisoč evrov domnevnih stroškov v zvezi z varovanjem neprijavljenih protestnih shodov proti vladi.
To je državno odvetništvo storilo kljub opozorilom, da tožba ne bo uspešna, saj sta svoboda govora in pravica do spontanega protesta zagotovljeni z ustavo. Kmalu zatem je takratni minister za pravosodje Marjan Dikaučič predlagal, da Groznik dobi nov šestletni mandat na čelu državnega odvetništva. Njegovi nasledniki na ministrstvu pa so se odločili, da razpisa ne bodo ponavljali. Kot smo neuradno izvedeli, Groznik v petek podpore ni dobil, zato je vlada odločanje o imenovanju generalnega državnega odvetnika preložila.
Ministrstvo že dva dni brez pojasnil
Informacije, da želi ministrstvo za pravosodje predlagati Jurija Groznika, smo preverjali že v četrtek. Uradnih pojasnil v dveh dneh nismo dobili. V petek so nam sporočili, da je ministrica na službeni poti v Slovenj Gradcu. Odgovore so nam obljubili za danes. Na sejo vlade je sicer v imenu ministrstva prišel državni sekretar Igor Šoltes.
Jurij Groznik je bil na položaj generalnega državnega odvetnika imenovan septembra 2016, ko je ministrstvo za pravosodje vodil Goran Klemenčič. To institucijo je Groznik dobro poznal, saj je v njej služboval od leta 1999, večino časa svoje poklicne kariere. Že nekaj mesecev pozneje sta se s Klemenčičem, ki ga je izbral kot najprimernejšega tudi zaradi njegove »vizije za potrebne reforme«, znašla na povsem nasprotnih bregovih. Ministrstvo je namreč pripravilo spremembe zakonodaje, s katerimi je tedanje državno pravobranilstvo postalo organ v sestavi ministrstva, pravobranilci pa niso bili več javni funkcionarji, ampak javni uslužbenci.
Groznik se je tedaj postavil po robu Klemenčiču. Očital mu je, da si želi državno pravobranilstvo podrediti. »Samo nekdo, ki je izločen iz sistema državne uprave, lahko vrši zastopniško funkcijo na sodišču, podaja pravna mnenja, ki so lahko tudi negativna, zastopa javni interes, ki pogosto niti ni skladen z državnim interesom, in vrši mediacijsko vlogo. Za vse to je potreben povsem samostojen organ zunaj sistema državne uprave. V nasprotnem primeru je namreč podaljšana roka izvršilnega dela oblasti in posledično vsakokratne politike, ki naključno zmaga na volitvah,« je dejal konec decembra 2016.
34.000 evrov, ker so s trga odnesli bralce ustave
Toda pet let pozneje je državno odvetništvo precej hitreje popustilo pritiskom vlade Janeza Janše. Konec lanskega leta sta se se tedanji generalni direktor policije Anton Olaj in nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs dokončno odločila obračunati s petkovimi protestniki. Od državnega odvetništva je vlada zahtevala, naj začne vlagati tožbe proti Jenullu.
Decembra lani je tako državno odvetništvo proti njemu vložilo prvo tožbo za izterjavo 2255 evrov stroškov policije v zvezi z varovanjem shoda, na katerem so se protestniki zbrali leto dni prej – oktobra 2020, torej še pred dokončnim izbruhom drugega vala epidemije covida-19. Temu naj bi se neuspešno uprlo več uslužbencev državnega odvetništva. Groznik je pred tem na skupni seji odborov za notranje zadeve in pravosodje poudaril, da ni konkretnih dokazov, kdo je bil organizator protestov in kolikšno škodo je dejansko utrpela policija.
Kljub temu je februarja letos Jenull prejel drugi tožbeni zahtevek v višini 3778 evrov. Vanj so na državnem odvetništvu vključili stroške, ki naj bi jih policija imela z varovanjem protesta iz septembra 2020. Mesec dni pozneje je prišel tretji in doslej najvišji zahtevek – od Jenulla so tokrat zahtevali več kot 34.000 evrov. Razlog? Jenullova domnevna organizacija protesta pred državnim zborom v juniju 2020, ko so ljudje na Trgu republike sedeli na tleh in glasno brali ustavo. Takrat so jim početje preprečili oklepljeni policisti in jih dobesedno odnesli s prizorišča. Za to so leto in pol pozneje Jenullu izstavili še račun.
Popustil pritiskom, ker je želel nov mandat?
Več civilnodružbenih organizacij, med drugim mednarodna mreža pisarn Amnesty International, je takrat opozarjalo, da gre za zastraševanje protestnikov. Med volilno kampanjo so stranke aktualne vladajoče koalicije zato napovedovale amnestijo protestnikov.
Toda vse to se je dogajalo v času, ko se je tedanji minister za pravosodje Dikaučič že odločal, ali bo Jurija Groznika predlagal za nov mandat. Groznik se je javno branil, da je imel pri vlaganju tožb zvezane roke. Kot je pojasnjeval, je generalni državni odvetnik v skladu z zakonom dolžan upoštevati stališče vlade, četudi meni, da zahtevek za povračilo stroškov proti posamezniku ni utemeljen. Po zakonodaji lahko sicer državni odvetnik v takšnem primeru vloži tudi ugovor.
Še leta 2017 je Groznik na vprašanje, kakšen bi moral biti državni odvetnik, odgovoril: »Biti mora pokončen, avtonomen v smislu, da si kdaj drzne tudi postaviti ogledalo napačnim odločitvam državnih organov.« Njegov mandat se izteče septembra. V skladu z zakonom iz leta 2017 za imenovanje ni več pristojen državni zbor, ampak vlada.
