Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov – kopalnih voda (27 celinskih in 21 obalnih), na katerih se kopalci zbirajo v večjem številu. Na teh odsekih se v času sezone na 14 dni spremlja kakovost vode, na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah pa od sredine junija do konca avgusta.
Analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), »ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja«. V odvzetih vzorcih vode se v laboratoriju ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa se oceni glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone se podatki o stanju kopalnih voda posredujejo Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo letnega poročila.
Zakonodaja EU o kopalnih vodah glede na raven zaznanih fekalnih bakterij določa razvrstitev kopalnih voda kot »odličnih«, »dobrih«, »zadostnih« ali »slabih«. Iz pravkar objavljenega letnega poročila o kakovosti kopalnih voda je razvidno, da je lani skoraj 85 odstotkov evropskih kopališč izpolnjevalo najstrožje standarde kakovosti Evropske unije, torej za »odlično« kakovost vode. »Lahko smo prepričani, da je kakovost velike večine kopalnih voda odlična, pa naj gre za plažo v Grčiji, jezero na Madžarskem ali reko v Franciji. To koristi okolju, našemu zdravju in evropskemu turizmu, ki okreva po pandemiji,« je bil navdušen Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo. Kakšne pa so razmere pri nas?
Prvič »rdeči karton« kopališču Primostek v Beli krajini
Odlične kakovosti, enako kot preteklo leto, je bila voda na obeh kopalnih območjih Bohinjskega jezera (Fužinski zaliv, Ukanc), na vseh petih kopalnih vodah Blejskega jezera, na Šobčevem bajerju, na petih mestih na Kolpi (kopalna območja Prelesje – Kot, Adlešiči, Učakovci – Vinica, Podzemelj in Pobrežje – Fučkovci), znova na vseh kopalnih območjih na Soči (Čezsoča, Solkan, Tolmin I in II, Kanal) ter na Nadiži v Robiču. Dobro stanje se je na Kolpi ohranilo na kopalnem območju Sodevci ter v območju Dragoši – Griblje, na Krki v Straži, na Nadiži v Logjeh ter na Idrijci v Bači pri Modreju. Stanje se je iz dobrega v odlično izboljšalo na Kolpi v Radencih, iz odličnega v dobro pa se je poslabšalo na Kolpi v Damlju ter na Nadiži v Podbeli. Enako, zadostno stanje, je ohranjeno na Krki v Žužemberku.
Prvič od začetka spremljanja stanja pa je na slovenskih kopalnih vodah določena ocena »slabo«, in to v kopalnem območju Primostek na Kolpi, ki je bilo v program monitoringa prvič vključeno leta 2009. Do leta 2013 je bila kakovost vode skladna s predpisanimi zahtevami, od leta 2013 pa ocene kažejo, da se je kakovost vode gibala med dobrim in zadostnim. »Nakazuje se trend slabšanja kakovosti vode, saj je ocena zadostno pogostejša v zadnjih ocenjevalnih obdobjih, na osnovi podatkov monitoringa v obdobju 2018–2021 pa kakovost vode ne dosega več predpisanih standardov in je razvrščena v kategorijo slabe kakovosti. V celotnem obdobju spremljanja (2009–2021) je zaznati tudi izrazitejši trend naraščanja prisotnosti intestinalnih enterokokov,« navaja poročilo.
V Žusterni se stanje izboljšuje, a ostajajo talci načina vrednotenja
Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je že vrsto let zelo dobra, saj prisotnosti fekalnih bakterij v večini vzorcev vode skoraj ni zaznati. Odlično kakovost so tudi lani dosegla vsa kopališča, z izjemo kopališča Žusterna, ki zaradi izrednega onesnaženja leta 2019 ostaja označeno z oceno zadostno. Stanje vode v Žusterni se je lani ob izvedenih ukrepih občine sicer izboljšalo, a zaradi načina vrednotenja, ki vključuje podatke zadnjih štirih kopalnih sezon, končna ocena stanja ostaja nespremenjena. Problematika je sicer znana že vrsto let. Zaledje kopališča je gosto poseljeno, večinoma je urejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se ob dežju mešajo z meteorno vodo, le nekaj 30 hiš je priključenih zgolj na greznice. V neposredni bližini kopališča je hudourniška struga, ki ob hujših nalivih meteorno vodo odvaja iz zaledja v morje.
»Mestna občina Koper je že pred začetkom kopalne sezone uredila preventivni prevzem blata iz greznic vzdolž obale Žusterne, očistili so hudourniško strugo do izliva ter izravnali in zabetonirali dno dela struge hudournika pri izpustu v morje. Zgradili so del sekundarne kanalizacije, s pripravo odcepov za priključitev dveh objektov na javni kanalizacijski sistem, ki do zdaj še nista imela urejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda, v izdelavi pa je idejna zasnova s hidravličnim izračunom za rekonstrukcijo in ločitev mešanega sistema kanalizacije na celotnem zalednem območju, ki gravitira v smeri kopališča Žusterna,« navaja poročilo. Pa tudi, da je bilo kopanje v bližini neposrednega iztoka hudournika v morje celotno kopalno sezono prepovedano in ustrezno označeno.
