Ob vseh skrbeh s plazovitim terenom so se Krajnčevi ob izseku vinograda in sadovnjaka morali ukvarjati še z birokratsko nočno moro – zavrnili so jim namreč kompletno vlogo za kmetijsko subvencijo. »Čeprav smo prek kmetijske svetovalne službe Ormož celotno zadevo dokumentirali, smo morali na koncu celo s tožbo dokazovati, da smo bili prisiljeni skrčiti obdelovalne površine zaradi višje sile. Bili smo namreč vključeni v KOPOP-ukrep,« z glavo zmajuje sogovornik.
Prvega aprila 2013 so Krajnčevi nenadoma opazili plaz, ki se je sprožil v sadovnjaku in vinogradu. Nekaj dni zatem so ostali brez vode, saj se je zaradi pritiska zemlje, ki je spolzela v dolino do hiše, prelomila vodovodna cev. »Takrat je bilo precej snega. Ob veliki odjugi se je začel taliti in pronicati v zemljo, nakar so se kmalu zatem v sadovnjaku pokazale prečne razpoke, kot nekakšne stopnice. Gasilci so postavili količke in spremljali teren. Zemlja se je premikala približno deset dni. Zaradi metrskih stopnic, ki so se pojavile, v vinograd preprosto nismo več mogli s traktorjem. Obdelovanje ni bilo več mogoče, kajti vrste so se zamaknile. Enako se je zgodilo v sadovnjaku. Tako vinograd kot sadovnjak smo bili primorani izsekati,« pravi Milan – njegovi družini pa sta bila takrat prav sadjarstvo in vinogradništvo glavni in edini vir preživetja.
Ostali brez dela nasadov, pobočje pa še vedno plazi
Ostali so brez 2,5 hektarja velikega sadovnjaka jablan in okoli 50 arov vinograda, a so dejavnost po zaslugi preostalih 3,5 hektarjavinogradov usmerili zgolj v vinogradništvo in vinarstvo. Z buldožerjem so teren poravnali ter izvedli drenažo v dolžini 200 metrov. A od takrat nimajo več miru. Plaz se je ponovil leta 2015 in nato še 2017, ko je večja količina zemlje kot na nekakšni blazini znova zdrsela v dolino proti hiši. »V zgornjem delu, na sosedovi parceli, zemlja upada, spodaj, nad našo hišo, pa se nalaga. Nastajajo grbine, ki so bile visoke tudi meter oziroma meter in pol,« opisuje lastnik.
Nemiren teren, polzi tudi gozd
Sicer na nemiren teren opozarjajo tudi razpoke na hiši in gospodarskem poslopju, grbina zemlje za hišo, rastlinjak, ki ga je preklalo na pol, betonske plošče ob terasi, zamaknjene za kakšna dva centimetra, ter asfaltni plato na dvorišču, ki se prav tako vse bolj odmika.
Po opažanjih Krajnčevih počasi polzi tudi celoten gozd, ki je nad hišo na sosednji parceli, drevesa se postopoma vse bolj nagibajo. Lastniki so jih veliko že odstranili. »Seveda se bojimo močnejšega in več dni trajajočega deževja, kajti na neki način smo ogroženi. Pri ponovnem večjem premikanju zemlje lahko nastanejo hujše poškodbe na hiši, ki je stara skoraj sto let, zidana na zemlji. Vemo, kaj se je s tovrstnimi hišami dogajalo v Ljutomeru leta 2013 – iz ene so se lastniki, ker ni bila več varna, morali celo izseliti,« zaskrbljeno razlaga Milan.
Kot je povedal, so nemirni teren že pregledovali strokovnjaki, geomehaniki. Izdelali so tudi sanacijski načrt, toda zgodilo se ni še nič. Sanacijo si želijo zlasti zaradi sina. »Letos je prevzel kmetijo in bi kot mladi prevzemnik moral povečati obdelovalne površine; 3,5 hektarja vinogradov je premalo za preživetje. Če bi prišlo do sanacije, bi gotovo te tri hektarje nad hišo ponovno zasadili s trto in še s čim,« pravi Milan in doda, da upajo na posluh sedanjega župana.
Vrbnjak: »Vse bo odvisno od pomoči države«
Župan Danijel Vrbnjak je dejal, da ne stojijo križemrok. Računajo in upajo, da bo država tako kot pri plazu na Vičanskem vrhu pomagala pri obsežni sanaciji: »Vsi postopki potekajo. V skladu z napotki države smo tudi že izbrali izvajalca, to je Komunalno podjetje Ormož, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Sanacija bo stala okoli 420 tisoč evrov. Želimo si čim hitrejši začetek del, a vse bo odvisno od financ, od države, kajti to je za občino prevelik zalogaj.«
Rešitev za Krajnčeve bo tako očitno (še naprej) na milost oziroma nemilost odvisna do volje državnih odločevalcev.
