Kot je premier v izjavi za novinarje povedal po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je vlada v sredo obravnavala tudi črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi.
Napovedal je, da bo Slovenija zahtevek za prvo izplačilo podala do konca junija. Do takrat vlada po premierjevih besedah ne namerava spreminjati nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev.
"Čas za to, da naredimo prilagoditve, da bo še več poudarka na digitalizaciji in zelenih investicijah, bo še septembra. Ni potrebe, da s hitimo s tem," je dejal.
Eden od načrtov vlade je, da pospeši investicije v obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne, je pojasnil Golob. Vendar pa bo treba za to najprej okrepiti električno omrežje, za kar pa so lahko po njegovih besedah najboljši način povratna sredstva iz sklada za okrevanje.
"Ne govorimo o povratnih sredstvih za povečanje državnega dolga, ampak da pomagamo javnim poslovnim subjektom, da izpolnijo predpogoje, da bomo lahko sploh govorili o zelenih investicijah v Sloveniji," je pojasnil.
Dodal je, da sta s predsednico komisije govorila tudi o še neizkoriščenih povratnih sredstvih iz sklada oziroma mehanizma za okrevanje.
Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil.
Povratnih sredstev bi sicer lahko dobila za 3,2 milijarde evrov, a se je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše odločila za precej nižjo številko. Lahko pa Slovenija v prihodnje, natančneje do konca avgusta 2023, s spremembo načrta za okrevanje ta obseg posojil poveča. Ob tem so se sicer pojavila opozorila, da bo za takšne spremembe potrebna vnovična potrditev načrta na ravni Evropske komisije in Sveta EU.
Premier je v Bruslju povedal, da sta se s predsednico komisije strinjala, da je zeleni prehod ravno zdaj prava rešitev, in ne problem. "Na tem področju bo treba nadaljevati delo, in to ambiciozno," sta še ugotavljala, je dejal Golob.
