Tako je kitajski obrambni minister, Wei Fenghe, po poročanju Guardiana na srečanju azijskega varnostnega vrha, ki od včeraj poteka v Singapuru, izjavil, da v primeru razglasitve neodvisnosti Tajvana Peking »ne bo okleval z vojaškim napadom, ne glede na posledice«. Odločne besede so bile izrečene v brk sekretarja ameriškega ministrstva za obrambo Lloyda Austina na varnostnem srečanju v Singapuru.
Ameriški sekretar je svojega kolega pozval, naj se »odpove nadaljnim potezam v smeri destabilizacije« Tajvana, dolžni pa mu niso ostali niti na zunanjem ministrstvu države, ki zbuja Kitajcem nevarne apetite. »Tajvan nikoli ni bil pod upravo kitajske vlade in tajvansko ljudstvo se ne namerava ukloniti nasilnim grožnjam Kitajske«, je izjavila predstavnica Tajvana Joanne Ou. Napetosti je v zadnjem času izzvala povečana prisotnost kitajskih letalskih sil v območju, ki ga zaznava tajvanski obrambni sistem.
Med svojim nedavnim obiskom v Japonski pa je ameriški predsednik Joe Biden pribil, da so ZDA pripravljene na vojaško obrambo Tajvana, če bi bil ta napaden s strani Kitajske. Washington pa odtlej vztraja, da se njegova politika »strateške nevtralnosti« glede možne intervencije ni spremenila.
So primerjave z Ukrajino koristne? Javil se je tudi Zelenski
Udeležence varnostnega vrha pa je danes prek spleta nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, in med udeleženci povzročil nekaj nelagodja, ko je poudaril, da so ukrepi »potrebni pred potencialnim konfliktom. V taki situaciji je prepozno za razprave, svet mora Rusiji pokazati, kje je njeno mesto, in to je na njenem ozemlju,« je govoril in povzročil odhod kitajske delegacije iz dvorane, kot dogajanje opisuje STA.
V svojem nagovoru ob varnostnem vrhu pa je Japonski premier Fumio Kishida zagotovil, da je njegova država pripravljena na preventivni napad, saj da se »vzhodna Azija lahko že jutri spremeni v današnjo Ukrajino«. Kishida pri tem z besedo ni omenil Kitajske, ko se je večkrat sklical na »na pravilih utemeljene mednarodne ureditve«, ki da jo je potrebno ohraniti. Kishida je pri tem ohranil bolj miroljubno retoriko, napovedal pa je tudi razgrnitev načrta za »svobodno in odprto indo-pacifiško območje« do naslednje pomladi, v katerem bi Japonska pomagala okrepiti varnostno infrastrukturo državam jugovzhodne Azije in tihomorskega področja. Pri tem pa je še zagotovil transparentnost pri tovrstnih načrtih.
Kishida je v nadaljevanju spregovoril še o nevarnostih jedrskega oboroževanja kot grožnje svetovnemu ravnovesju, ter opozarjal na spor med ZDA in Kitajsko tudi v njunih različnih stališčih do Rusije na primeru vojne v Ukrajini. Azijski varnostni vrh se letos nadaljuje po dvoletnem covidnem premoru, na njem pa bo javnost danes nagovoril tudi ameriški predstavnik, jutri pa mu bo z uradnim nastopom sledil še Wei.
