Uradno in moralno pravilo, da je neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih za invalide nesprejemljivo, kršijo številni posamezniki.
Tudi ni treba vložiti veliko truda, da bi se prepričali, ali to drži. Že pogled na bližnjo trgovino ali denimo pošto razkrije, da se na rumeno označenem parkirnem mestu, rezerviranem za osebe z invalidnostjo, znajde nekdo, ki to ni.
Zgovorni so tudi rezultati raziskave pod vodstvom Aleša Bučarja Ručmana s fakultete za varnostne vede v Mariboru, opravljene pred nekaj leti, ki je obravnavala prav to problematiko. Pokazala je, da močno podcenjujemo resnost težave parkiranja na mestih za invalide, sploh v mestih, kjer je tovrstnih prekrškov več.
Brez zadržka na rumeno polje
Bučar Ručman je takrat tolmačil rezultate in podčrtal, da je približno tretjina voznikov parkirala na mestih za invalide tudi takrat, ko so imeli v svoji neposredni bližini prosto vsaj še eno navadno parkirno mesto. Na opazovanih parkirnih mestih za invalide so zabeležili 608 parkiranih vozil, med njimi pa je bilo kar 63 odstotkov oz. 383 brez nameščene invalidske kartice. Največ oz. 43 odstotkov kršiteljev je bilo v starostni skupini od 30 do 50 let.
Je nekaj let pozneje parkirna morala Slovencev kaj boljša? Iz Združenja invalidov Forum Slovenije (ZIFS) so sporočili, da je, torej da je v zadnjem času v naši državi več discipline. »Obiskujemo številne kraje po Sloveniji in opažamo, da se vozniki relativno dosledno držijo navodil oziroma predpisov, večinoma ne parkirajo na mestih, namenjenih za invalide, a vseeno bi radi vsem voznikom sporočili, naj se še naprej držijo cestnoprometnih pravil, s čemer ne ovirajo invalidov pri parkiranju, kar bo v obojestransko korist,« so poudarili.
Prevzemi invalidnost
Opozorili so nas na zanimivo potezo nekaterih hrvaških trgovskih družb, ki so stopile na stran invalidov in sprožile opozarjanje voznikov, naj parkirišč, rezerviranih za invalide, ne uporabljajo. »K temu so jih nagovarjali z napisi: 'Če ste prevzeli moje parkirno mesto, prevzemite še mojo invalidnost.' Takšen zapis je nekoliko literaren, saj vemo, da nihče ne more prevzeti invalidnosti ali bolezni drugega. Če to kaj pomaga, je težko reči, vsekakor pa morda res nekoliko vpliva na občutek sramu tistega, ki je mesto za invalide zasedel,« je povedal Borut S. Pogačnik iz ZIFS.
Tudi na to bodimo pozorni
Kako frustrirajoče je to za invalide, nemalokrat na družbenih omrežjih obelodanijo kar sami ali pa njihovi svojci. Problem je ne samo v parkiranju na njihovih mestih, ampak tudi, ko je vozilo na sosednjem, navadnem parkirnem mestu parkirano tako, da sta jeklena konjička preblizu drug drugega, kar pomeni, da ima invalidna oseba premalo prostora za vstop in izstop v svoj avtomobil.
To je nedavno doživel in o tem na Facebooku poročal Miran z invalidnim najstniškim sinom Vidom. »Z uporabo akrobatskih spretnosti sem moral razrešiti nastalo situacijo. Lahko bi poklical policijo, da bi odstranila vozilo na stroške kršitelja, ta bi mu naložila še plačilo globe. Pa je nisem,« je zapisal in poudaril, naj se ob tem dogodku raje vsi samo zamislimo ob svojih dejanjih, tudi voznik, ki jima je zakuhal nevšečnost.
