Večina ponudnikov električne energije se je odločila maja dvigniti cene, prav tako se je iztekel vladni ukrep z nižjimi trošarinami in ničelnimi omrežninami. Tako bodo uporabniki že junija v nabiralnike prejeli položnice s precej višjimi zneski, kot so jih bili vajeni zadnje tri mesece. Neravnovesja na energetskih trgih in iznajdljivost ponudnikov pri dolgotrajnih zakupih povzroča tudi velike razlike med najcenejšimi in najdražjimi ponudniki. Po tem, ko je bil Gen-I več let najcenejši dobavitelj električne energije, je zdaj to Petrol s svojo družbo E3, najdražja pa je mariborska Energija plus. Pri tem zlasti izstopa njihov cenik električne energije za nove odjemalce, objavljen maja, ki je za 235 odstotkov višji od najcenejšega.
Od 450 do 1600 evrov
To se odraža tudi pri primerjalniku cen Agencije za energijo, ki pokaže, da bi tričlansko gospodinjstvo s povprečno letno porabo električne energije pri najcenejšem ponudniku plačalo okoli 450 evrov, pri najdražjem pa celo 1600 evrov, k čemur je treba prišteti trošarine in omrežnino. Pri portalu Zurnal24.si so opravili primerjalni izračun za mesečno porabo 450 kilovatnih ur v razmerju višje in nižje tarife 60 proti 40 in ugotovili, da bodo odjemalci, če država ponovno ne zniža trošarin in omrežnin, kar je malo verjetno, za omenjeno porabo junija plačali od 80 pa kar do 230 evrov.
Podobna cenovna nesorazmerja so tudi med ponudniki zemeljskega plina, kjer sta za zdaj najcenejša Gen-I in Elektro energija, med najdražjimi pa sta ponovno Energija plus in Plinarna Maribor – za obstoječe in nove odjemalce. Gen-I namreč za obstoječe uporabnike ponuja plin po 0,02692 evra (brez DDV), medtem ko je cena pri Plinarni Maribor 0,07200 evra, pri Energiji plus pa 0,07199 evra za kilovatno uro. Pri tem bo tudi Gen-I 1. julija ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce precej zvišal. Cena bo za vse uporabnike 0,06088 evra za kilovatno uro z DDV, medtem ko je bila prej 0,03284 evra.
Kaj lahko storimo, da ne bankrotiramo
Glede trenutnih podražitev so se novinarji Večera obrnili na Ano Vezovišek, finančno mentorico in certificirano inštruktorico finančne pismenosti, ki pravi, da moramo – ne glede na to, kako bodo podražitve vplivale na družinske proračune – že danes ustrezno upravljati družinski proračun, pri tem pa je ključno, da ugotovimo, kakšna je naša finančna slika: »Najprej moramo preveriti, kakšni so naši stroški – koliko povprečno plačujemo za hrano, bivanje, prevoz in otroke, koliko imamo kreditov in drugih obveznosti, nato pa se lotimo optimiziranja proračuna in zmanjševanja stroškov. Še posebno tistih, ki v resnici niso nujno potrebni.« Ana Vezovišek meni, da bi morali kljub naraščajočim stroškom postopoma polniti tako imenovano likvidnostno vrečo, s katero bi lahko blažili povišanja stroškov in morebitni upad prihodkov: »Ne čakajmo in si ne govorimo, da je še čas za varčevanje in optimizacijo proračuna – časa ni več. To bi morali delati konstantno, in ne glede na situacijo, v kateri smo.«
