Vse prevečkrat so nas v preteklosti razžalostile novice o pomoru čebel v Sloveniji, ko so neodgovorni uporabniki različnih kemičnih pripomočkov poskrbeli, da so pomrle cele družine čebel. Radi pravimo, da je čebela edina žival, ki umre, njena vloga v naravi kot pomembnega opraševalca pa je neprecenljiva.
Žal opraševalcem grozi izumrtje, v zahodni Evropi, natančneje v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji in Španiji, čebelarji poročajo o izgubi celih kolonij, kar se negativno kaže tudi na zmanjševanju števila rastlinskih vrst. Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja, pravi, da bi lahko bile posledice katastrofalne: »Če bi čebele izginile po vsem svetu, bi prišlo do pomanjkanja hrane, saj čebele ne bi več opraševale rastlin, od katerih pridobivamo sadje, zelenjavo, oreščke. Ne bi bilo več medu in uporabniki voska bi morali začeti uporabljati dražje nadomestke. Pretresi v svetovnem gospodarstvu bi bili globoki in dolgotrajni.« Po nekaterih podatkih naj bi bila celo vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel.
Človek že dolgo povezan s čebelami
Povezanost človeka in čebel sega daleč v prazgodovino, najstarejši prikaz človekovega odnosa do čebel je nastal pred 20 do 30 tisoč leti v Pajkovi jami pri Bicarpi v španski pokrajini Valencija. Prastara risba prikazuje dve osebi pri ropanju čebeljega gnezda. Slovenci smo tudi narod, ki je tesno povezan s čebelami, če omenimo samo nekaj začetnikov organiziranega čebelarstva iz sredine 18. stoletja. Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Janez Anton Scopoli ali Janez Goličnik so postavljali temelje sodobnega čebelarstva pri nas. Danes se lahko pohvalimo, da s petimi čebelarji na tisoč prebivalcev sodimo v sam svetovni vrh.
Temu primerno je tudi dobro razvito razumevanje pomembnosti čebel in našega odnosa do njih. Letos, tako pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije, so čebele v zelo dobri formi, za kar je poskrbelo tudi vreme. »Število čebeljih družin je v tem trenutku v Sloveniji okoli 208 tisoč. Čebel je pri nas v naravi še vedno dovolj. Prednost letošnjega leta je, da vse rastline obilo cvetijo in se čebele razpršijo na večje območje in na večje število cvetov,« je povedala Barbara Dimc iz Čebelarske zveze. In dodaja, da je sadno drevje odlično oprašeno, ponekod celo preveč, saj da je plodov na drevesih veliko. Ob letošnjem dobrem cvetenju in medenju rastlin so se čebele zdaj dobro razvile in so v odličnem stanju.
Pomagamo ji lahko vsi
Pa vendar nikoli ni odveč poudarjati, da lahko vsak od nas naredi nekaj dobrega za te živali, vključno s košnjo trave. Pozna košnja omogoča rastlinam, da preidejo v fazo cvetenja, kar je prvi pogoj za izločanje nektarja, ta pa je vir hrane čebelam in vsem ostalim opraševalcem. »Ne smemo pa kazati s prstom samo na kmete, ki obdelujejo našo krajino in ki se prav tako kot mi, čebelarji, borijo z naravo in trudijo pridelovati hrano. Tudi pozna košnja vrtov in zelenic okoli hiše bi prinesla cvetoče rastline. Pozna košnja vseh javnih površin prav tako. Lahko pa korak v pravo smer naredimo prav vsi z zasaditvijo medovitih rastlin. Pa naj bodo to drevo, grm, roža ali ena pritlikava sončnica v koritu na naši okenski polici,« pravijo na čebelarski zvezi.
Verjetno pa ste lahko tudi vi opazili, da je letos v zraku zelo veliko cvetnega prahu, ki je tudi povezano z delovanjem čebel in narave. Barbara Dimc ima dobro pojasnilo tudi glede tega: »Letos, ko so pogoji za cvetenje rastlin dobri in tudi vreme ugodno, vse rastline dobro cvetijo. Dobro cvetijo tudi iglavci, ki so pri nas. Letos zaradi njihovega obilnega izločanja cvetnega prahu lahko opazujemo kar rumeno gozdno podrast. Cvetenje rastlin je naravni pojav in je nujno potreben za rast rastlin. Slabost tega občutijo edino tisti, ki so alergični na cvetni prah, za čebele pa to ni nič slabega.«
