Novinarji na javni radioteleviziji, ki so čedalje bolj nezadovoljni z ravnanjem vodstva zavoda, so se po številnih zavrnitvah njihovih predlogov odločili za stavko.
Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Sindikat novinarjev Slovenije, ki sta vodstvu napovedala začetek stavke 13. maja, menita, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih.
Kot so navedli v sindikatu novinarjev, bo stavka v ponedeljek opozorilna, kar pomeni, da bodo novinarji in ustvarjalci na zavodu delali, program pa bo v pretežni meri namenjen stavkovnim zahtevam, izpostavljanju pomena javne RTV in avtonomnega novinarstva.
Stavkali bodo do izpolnitve stavkovnih zahtev, ki so novinarska, uredniška in institucionalno avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS in vzpostavitev socialnega dialoga. Poleg tega menijo, da mora biti stavka plačana.
V primeru nesklenjenega sporazuma zahteva po odstopih
Kot posebne stavkovne zahteve navajajo umik predlaganih sprememb statuta zavoda, h katerim je programski svet zavoda že dal soglasje, nadzorni svet pa naj bi jih sprejel v sredo. V skladu z njimi bi uredništvo za televizijski informativni program razdelili na dve enoti, tako da bi ga imel tako prvi kot drugi program. Poleg tega se zavzemajo za izpolnitev še neuresničenih zavez vlade o financiranju zavoda na podlagi sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev iz leta 2018.
Če sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev ne bo sklenjen do 30. maja, zahtevajo odstop generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru (MMC) RTVS Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča.
Veliko jeze zaradi programsko-produkcijskega načrta in kadrovskih potez
Nesoglasja so se začela kmalu po tistem, ko je Grah Whatmough aprila lani prevzel vodenje zavoda. Direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak je 20. avgusta lani razrešil, ker denimo naj ne bi ukrepala ob zgodovinsko najnižji gledanosti televizijskih programov. Gorščakova je očitke zavrnila in razrešitev ocenila kot politično. Izpodbija jo tudi na sodišču.
Zaradi nestrinjanja s krčenjem televizijskega informativnega programa in prestavitvijo dela sporeda na drugi program v osnutku programsko-produkcijskega načrta za leto 2022 je oktobra odstopila odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Novinarji tega programa so novembra pripravili protest, a je programski svet kljub temu potrdil načrt, medtem ko je vodenje informativnega programa brez izrekanja novinarjev kot v. d. prevzela Rebernikova.
Veliko jeze med novinarji je vzbudila tudi njena postavitev za odgovorno urednico informativnega programa Televizije Slovenija v začetku marca, čeprav so večinsko podprli njenega protikandidata Mitjo Preka.
Prav tako so se z ogorčenjem odzvali na imenovanje Pirkoviča za v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC nekaj dni kasneje. Razumeli so ga kot način za uvedbo predvolilnega poročanja portala v korist SDS.
Uveljavitve koalicijskih sprememb zakona o RTVS še ne bo kmalu
Novinarji so o problematiki spregovorili 23. marca na javni tribuni za javno RTV, na kateri je med drugim nastopil takratni voditelj televizijske oddaje Studio City Marcel Štefančič. A ker je vodstvo RTVS razumelo njegove izjave kot žaljive do zaposlenih na zavodu, pogodbe z njim ni več podaljšalo.
Zapletlo pa se je, ker niso mogli najti Štefančičevega naslednika. Po zagotovilih Graha Whatmougha bo vodstvo opravilo posvete glede prihodnosti oddaje do 23. maja.
Z namenom, da bi bil javni zavod bolj po meri javnosti in njegovih zaposlenih in manj po meri politike, je nastajajoča koalicija vložila v zakonodajni postopek predlog novele zakona o RTVS. V skladu z njim bi DZ imenoval v svet zavoda le dva predstavnika, ne pa 21 kot zdaj. Ker pa je SDS še prej vložila kar dva predloga sprememb tega zakona in na enega od njiju celo predlog za posvetovalni referendum in ker po sprejetju novele obstaja možnost za zahtevo za zakonodajni referendum, novela po mnenju pravnikov še ne bo kmalu sprejeta in uveljavljena.
