So nesreč lahko pride pri stiku bencinskih hlapov z izvorom toplote (prižiganje ognja, kajenje in podobno). »V takih primerih se lahko zgodi eksplozija in večji požari, ki pomenijo resno nevarnost za življenje ljudi ali povzročitev druge splošne nevarnosti in ogrožanje premoženja,« so razložili.
Javnost tako pozivajo, naj bo pri prevažanju, hranjenju in rokovanju z vnetljivimi snovmi zelo previdna. Med drugim je zelo pomembno, da jih hranimo samo v posodah, ki imajo ustrezen certifikat in ki dobro tesnijo, in da jih ne hranimo ob virih toplote (peči in podobnem), saj lahko sicer pri segrevanju pride do večjega pritiska in s tem do možnosti, da iz njih izhajajo hlapi. »Prostori, kjer jih hranimo, naj bodo zračni, ko pa z njimi upravljamo, posode odnesemo na prosto. Seveda ob tem nikoli ne prižgemo ognja,« so poudarili.
Hudo opečen v bolnišnico
Eden zadnjih takih tragičnih dogodkov se je zgodil prvega maja v okolici Grosuplja. V eni od stanovanjskih hiš je prišlo do eksplozije in požara, po prvih ocenah prav zaradi vnetja hlapljive snovi, a bo za ozadje nezgode treba počakati na uradne informacije policije, ki dogodek še obravnava. Po poročanju nekaterih medijev je počilo in zagorelo pri nekdanjem ministru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Henriku Gjerkešu. Moral je v bolnišnico, saj ima hude opekline.
V Sloveniji se z ugotavljanjem vzrokov požarov ukvarja policija. Na leto jih obravnava okoli tisoč. Lokalni policisti se ukvarjajo s požari, ki povzročijo manjšo materialno škodo in so njegovi vzroki očitni. Ko vzrok požara ni jasen, ali obstaja sum požiga, ali pa je prišlo do velike škode, morda tudi do poškodb, smrti ljudi, preiskavo izpeljejo kriminalisti in kriminalistični tehniki iz sektorjev kriminalistične policije na policijskih upravah. Ti imajo namreč posebna znanja o preiskovanju pogorišč. Nemalokrat se zgodi, da so pri preiskavi požara prisotni tudi izvedenci centra za forenzične preiskave.
Take nesreče še ne
V zadnjem času imajo sicer gasilci na splošno precej dela. Pretekli vikend je zaradi napake na električnih vodnikih napeljave zagorelo na območju Vrtca Brezje v Mariboru. Tuja krivda je po dosedanjih ugotovitvah izključena. Nastalo je za več kot 800 tisoč evrov škode. Prejšnji konec tedna je prišlo do požara tudi v Vojniku, kjer je zagorela zapuščena sušilnica hmelja.
Prejšnji teden je pretresla eksplozija s požarom v tovarni Melamin, ki je terjala življenja in poškodbe več ljudi. Po številu žrtev je to do zdaj najbolj tragična industrijska nesreča v Sloveniji. Večje industrijske nesreče so redke, a ko se zgodijo, so posledice zelo hude. Podatki iz baze večjih industrijskih nesreč v Evropski uniji kažejo, da je v 26 državah članicah letno v povprečju 35 večjih industrijskih nesreč.
Smrtonosna zastrupitev
Med večjimi nesrečami s smrtnimi žrtvami pri nas v preteklosti je tista, ki se je zgodila julija 2005 v tovarni Pinus v Račah pri Mariboru. Povzročila jo je eksplozija v prostoru za nevtralizacijo odpadnih tekočin. En delavec je umrl. Leta 2015 je prišlo do eksplozije v Petrolovem skladišču v Framu, ena oseba je umrla. Zelo huda delovna nesreča se je junija 2000 zgodila v jeklarni jeseniškega Acronija, kjer so zaradi posledic zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrli štirje delavci. V poslovni coni Hrastje pri Kranju pa je v prostorih lakirnice podjetja Excenter novembra 2013 med servisom sušilne komore za prašno barvanje odjeknila eksplozija, v kateri je bil serviser tako hudo poškodovan, da je naslednji dan v bolnišnici umrl. V eksploziji in požaru je bilo poškodovanih tudi več delavcev in gasilcev.
Delavec je umrl tudi v nesreči v Mercatorjevem skladišču maja 2015. V enem največjih industrijskih požarov v Sloveniji, ki je zajel 10 tisoč kvadratnih metrov površin, je takrat pogorelo skladišče v ljubljanskem Zalogu. Zagorelo je, ker pri varjenju niso upoštevali varnostnih ukrepov.
Ljudje panično klicali
Požar je bil tudi v obratu Belinke Perkemije v ljubljanskem Šentjakobu. Ogenj se je razširil na okoli tri kubične metre delovne raztopine, ki je bila v času dogodka v pralnem stolpu. Poškodb med zaposlenimi ni bilo niti ni bilo posledic za okolje. V ponedeljek so se ognjeni zublji vneli tudi v ilirskobistriški tovarni Lesonit. Bolj kot ogenj je okoliške krajane prestrašilo precej dima, saj so množično klicali gasilce. Zagorela je sicer linija za proizvodnjo plošč, vzrok za požar pa raziskuje policija. »Iz območja tovarne je bilo opaziti precej črnega dima, tudi dihalo se je zunaj precej težje, zato sem takoj poklical številko 112,« nam je sporočil krajan, ki je bil pod vtisom nedavne nesreče v Melaminu pozornejši na takšen dogodek.
Dr. Aleš Jug, podpredsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, je temeljito pojasnil, na kaj moramo biti še posebej pozorni. Izpostavil je predvsem goriva, ki jih razdelimo na gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi. »Kar zadeva gorljive trdne snovi (papir, les, plastika ipd.), pogosto opažamo kopičenje odpadnega papirja, lesa in drugih vrst gorljivih snovi v kleteh in na balkonih stanovanj. Tovrstna goriva predstavljajo veliko požarno obremenitev, zato je treba v bivalnem okolju zagotoviti njihovo redno čiščenje in odstranjevanje,« je povedal Jug.
Nevarnost baterij
Kar zadeva vnetljive tekočine in pline, po njegovih besedah velja posebna pozornost njihovi pravilni uporabi. »Naj z njimi rokujejo le odrasle osebe in še to v prezračevanem prostoru. Vžig hlapov bencina ali alkohola pomeni izredno hitro napredovanje gorenja, pogosto tudi opekline osebe. Vse vnetljive tekočine, kamor pogosto spadajo tudi barve, laki in razredčila, naj bodo v originalnih embalažah, dobro zaprte in hranjene na trdnih policah ali v omarah. Jeklenk utekočinjenega naftnega plina denimo ne hranimo v kleteh, saj so hlapi od zraka težji in je prostor težko prezračiti. Posebno pozornost je treba nameniti napravam in sredstvom, ki jih napajajo li-ionske baterije (prenosni računalniki, tablice, električna kolesa, skiroji ipd.). Tovrstne naprave lahko zaradi nepravilnega polnjenja ali poškodovanih baterij zagorijo same od sebe, brez zunanjega vira vžiga. Priporočilo je, da se tovrstne naprave polni pod nadzorom oziroma vsaj meter in pol stran od drugih gorljivih snovi,« je strnil.
Da bi zvišali svojo požarno varnost, pa priporoča, da sploh v večstanovanjskih objektih dosledno upoštevamo določila požarnega reda, ki med drugim prepovedujejo hrambo koles in drugih predmetov na hodnikih, saj vse to vpliva na varno evakuacijo. Priporoča, da se v bivalne prostore (predvsem v spalne) namesti dimne javljalnike požarov in da imamo doma gasilnike na prah ali peno. »Zelo uporabne so tudi požarne odeje, ki so v lični embalaži in služijo prekrivanju gorečih predmetov. Uporabimo jih lahko denimo za prekrivanje ponve, v kateri je zagorelo olje, ali električnega skiroja, ki se je vžgal,« je povedal sogovornik in dodal, da je dobro tudi, da se z otroki in drugimi družinskimi člani pogovorimo o požarni varnosti, hitri in varni evakuaciji iz objekta ter številki 112, na katero pokličemo gasilce.
Olje in cigarete
Za konec je dejal, da doma še vedno najpogosteje zagori v kuhinji in zaradi cigaretnega ogorka. »Požar v kuhinji nastane zaradi pozabljene maščobe, ki se greje za cvrtje. Od teh požarov jih je tretjina, pri katerih ljudje napačno ukrepajo. Na goreče olje zlijejo vodo, kar povzroči vzbuh in razširi požar. Po navadi nato zagorijo kuhinjske omarice, napa in požar preide na celotno kuhinjo. Edini pravi ukrep je, da med kuhanjem kuhinje ne zapuščamo. Če olje že zagori, na ponev poveznemo pokrovko, požarno odejo ali uporabimo gasilnik za gašenje požara. Veliko požarov nastane tudi zaradi napačno odvrženega cigaretnega ogorka. Žareča cigareta ima namreč na konici okoli 900 stopinj Celzija, večji del gorljivih snovi pa se vžge pri 250 do 300 stopinjah. Tako je cigareta sorazmerno pogost vir začetnega požara.«
