Novice Svet24

Precej skrb vzbujajoče je dejstvo, da pri nekaterih družinah posredujejo tudi do desetkrat na leto ali več; največkrat gre za nasilje partnerja nad partnerico.

V takih primerih se poskušajo z nasilnežem pogovoriti, povežejo se tudi s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje. Če je potrebno, oškodovanko skupaj z otroki namestijo v varno hišo. Po besedah Boštjana Hliša, pomočnika načelnika PP Podlehnik, se žal velikokrat zgodi, da se žrtve vedno znova vrnejo domov, o nadaljnjem nasilju pa policije niti več ne obveščajo. Večinoma je glavni razlog za nasilje v družini alkoholizem. To pa niso edine oblike nasilja, ki so jim bili priča v zadnjem času. Iz ene izmed haloških osnovnih šol so jih namreč obvestili o kar dveh primerih nasilja med vrstniki. »V takih primerih iščemo elemente kaznivega dejanja mladoletne osebe. Skupaj s šolo, centrom za socialno delo in starši poskušamo najti vzroke za nasilno obnašanje otroka. Nasilno vedenje bi namreč lahko bilo tudi posledica, kadar starši zanemarjajo otroka. Če nič od tega ne odkrijemo, zadevo zaključimo s poročilom, saj otrok do 14. leta ni kazensko odgovoren,« je pojasnil Hliš. Zadnji dve leti izstopata tudi po največjem številu samomorov (trije) in poskusov samomora (15) v zadnjih desetih letih. To pripisujejo predvsem epidemiji koronavirusa.

Č.G.

Manj vlomov v stanovanjske hiše

Na področju kriminalitete se število kaznivih dejanj v primerjavi s preteklimi leti močno zmanjšuje. Lani so skupno obravnavali 34 kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete (največ tatvin), v letu 2020 je bila ta številka za več kot dvakrat višja (87). Še pred dvema leta so obravnavali 37 vlomov v stanovanjske hiše, lani pa samo štiri. Izboljšala se je tudi preiskanost premoženjske kriminalitete (47,1 odstotka). Letos so zabeležili že pet vlomov v stanovanjske hiše.

Vedno večje skupine nezakonitih prebežnikov

Podlehniški policisti skrbijo za varnost na 24 kilometrov dolgi državni meji s sosednjo Hrvaško. Slednja večinoma poteka po gozdnatem območju Maceljskega hribovja in Brezove Gore. Kot je pojasnil Hliš, gibanje oseb na državni meji in ob njej nadzorujejo s patruljami, zasedami, opazovanji in drugimi oblikami policijskega delovanja. V skladu s protokolom je obmejna patrulja v sestavi enega slovenskega in enega hrvaškega policista/ke. Pri varovanju južne meje si pomagajo tudi z različnimi tehničnimi sredstvi (daljnogledi, naprave za nočno opazovanje, ročne termovizije za nočno opazovanje, naprstne kamere, droni …). Lažje prehodna mesta so zavarovana z zaščitnimi ograjami. Med drugim sodelujejo s predstavniki slovenske vojske, pomožno policijo, konjeniki in vodniki službenih psov.

Lani jim je uspelo ugotoviti 34 ilegalnih prehodov, v katerih je skupaj ilegalno državno mejo prestopilo 198 oseb. Največja skupina je štela 52 oseb. To je sicer nekaj manj kot leta 2020. Po narodnosti so izstopali državljani Bangladeša, Pakistana in Afganistana. Podobno kot na območju PP Gorišnica se tudi v Podlehniku pojavljajo državljani iz afriških držav. Letos so obravnavali 37 oseb pri ilegalnem prehodu državne meje.

Č.G.

Prometna varnost se je poslabšala

Tudi na področju prometne varnosti statistika ni najugodnejša. Lani se je zgodilo 122 prometnih nesreč, kar je 23 več kot leto pred tem. Stanje prometne varnosti je bilo lani še posebno neugodno, saj je življenje na cesti izgubilo pet ljudi (dva voznika osebnega avtomobila, dva motorista in pešec), kar je največ v obdobju zadnjih desetih let. Nekoliko spodbudnejši je podatek, da se je zgodilo manj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Najpogostejši vzrok je nepravilen premik z vozilom, sledi neprilagojena hitrost. Prav tako beležijo naraščanje števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Trend poslabšanja prometne varnosti se letos nadaljuje, saj se je prve tri mesece zgodilo 21 prometnih nesreč, od tega so bile štiri z lahko telesno poškodbo, 16 z materialno škodo in ena s smrtnim izidom.