Slovenska skladišča cepiv pokajo po šivih. Zanimanja za cepljenje skoraj ni, zaloge pa imajo omejen rok trajanja.
REuters
Cepivo še vedno ostaja najboljša zaščita pred okužbo in prenosom le-te.
S pomladjo se je, kot smo navajeni, virus SARS-CoV-2 začasno umaknil. Bolnišnice se praznijo, število okuženih se počasi in zanesljivo zmanjšuje. Evforije ni več in želja ljudi, da bi se pred boleznijo zaščitili s cepljenjem, je skoraj popolnoma usahnila. V Sloveniji se je z vsaj enim odmerkom cepilo 60 odstotkov prebivalstva, 58 odstotkov je polno cepljenih, daleč torej od visokoletečih ciljev trenutne vlade in njenega prvoborca Jelka Kacina. Slovenija po precepljenosti zaostaja za večjim delom EU in sveta. Povprečno je vsaj en odmerek cepiva prejelo kar 65,5 odstotka svetovne populacije (vir: Ourworldindata).
Dreamstime
Cepiva naj bi se z ohlajanjem epidemije še dražila.
Velike zaloge
Po začetnem zagonu in uvedbi pogoja PCT se je povpraševanje po cepljenju skoraj popolnoma ustavilo, ko je zaradi stranskih učinkov cepiva Janssen umrlo mlado dekle. Zadnji mesec se na novo dnevno cepi le nekaj deset ljudi, večina opravljenih cepljenj pa predstavlja tretji, poživitveni odmerek. Kljub pomanjkanju želje državljanov in državljank Slovenije po cepljenju so skladišča polna odmerkov cepiv. Po podatkih NIJZ imamo trenutno na zalogi malo manj kot 1,7 milijona odmerkov: skoraj milijon odmerkov cepiva Pfizer/Biontech za odrasle, 225 tisoč odmerkov Pfizerjevega cepiva za otroke, 345 tisoč odmerkov cepiva Moderna, 78 tisoč odmerkov cepiva Janssen in 81 tisoč odmerkov novoodobrenega klasičnega cepiva Nuvaxovid.
Omejen rok trajanja
Glede na nezainteresiranost državljanov in državljank je malo verjetno, da bodo tako velike količine cepiv tudi porabljene. Bojazni, da bi rok trajanja cepivom kmalu potekel, sicer še ni. Pfizerjeva cepiva, ki jim je Evropska agencija za zdravila podaljšala veljavnost na devet mesecev, so uporabna do konca leta, otroška različica cepiva do konca oktobra. Prav tako je treba do konca oktobra porabiti cepivo Moderna; Janssen in Novavax pa ob primerni hrambi zdržita več kot leto dni in ju je treba porabiti do sredine naslednjega leta.
Visoke cene cepiv
Glede na to, da sev covida omikron redkeje povzroči hujši potek bolezni, je vprašanje, koliko ljudi je še pripravljeno nastaviti roko, zaradi česar bi velikanske zaloge cepiv lahko šle v nič in bi nastala velika škoda. Glede na podatke, ki jih je objavil Financial Times, naj bi odmerek cepiva Pfizer stal kar 19,9 evra, odmerek cepiva Moderna pa 25,5 evra. To pomeni, da imamo trenutno v skladiščih za več kot 30 milijonov evrov cepiv, za katere ni povpraševanja. Prejšnji teden, ko smo obeleževali evropski teden cepljenja, se je v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva proti covidu cepilo 50 ljudi. V Sloveniji trenutno deluje 75 cepilnih centrov v zdravstvenih domovih ter mobilne cepilne enote, ki delujejo le v Ljubljani.
Stranskih učinkov malo
Če bo jeseni covid spet pokazal zobe, smo torej dobro opremljeni, zanimivo pa bo videti, kako se bo nova vlada lotila prepričevanja prepričanih. Prva bitka se bo zagotovo bila glede stranskih učinkov cepiv. Glede na uradne podatke so pri najbolj razširjenem cepivu Pfizer/Biontech ob 2,28 milijona uporabljenih odmerkih pristojni prejeli prijave o neželenih učinkih 5607 oseb. Od tega so jih okoli 200 označili za resne. Pri štiriintridesetih osebah, večinoma starejših in s kroničnimi obolenji, je prišlo do smrti po cepljenju. Komisija ministrstva za zdravje je obravnavala 16 primerov (hudo kronično obolenje srca, nenadna srčna smrt, pljučnica, pljučna embolija ob trombozi globokih ven, možganska krvavitev) in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Od 4561 cepljenih otrok so stranske učinke opazili le pri petih otrocih, večinoma so se pojavile spremembe na mestu vboda.
Dreamstime
