"Pred volitvami smo se zavezali, da ne bomo šli v koalicijo z nobeno stranko, ki je sodelovala s trenutno vladajočo stranko SDS. To obljubo bomo držali."
Na volitvah ste osvojili neverjetnih 41 poslanskih mandatov. Kako veliko presenečenje je bilo to za vas?
Tega nismo pričakovali. Poleg tega, da smo prejeli 41 mandatov, je fascinantno število glasov: 406.000. Še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije nobena politična stranka ni dobila toliko glasov, na kar smo še posebej ponosni. Za nas pa ni pomembna samo naša zmaga. Tako zame kot za našo stranko je zelo pomembna, če ne najpomembnejša, visoka, kar 70-odstotna volilna udeležba, za katero se moramo zahvaliti vsem državljankam in državljanom, še posebej pa mladim, ki so se izjemno angažirali: civilni družbi ter gibanju Gremo volit; nekaj mesecev so res neutrudno garali za to, da so državljani in državljanke svojo pravico in tudi dolžnost vzeli resno in oddali svoj glas.
Je vaša visoka zmaga rezultat tega, da je vlada Janeza Janše tako slaba, ali ste vi in vaši načrti tako dobri?
Če si ogledate dosedanje rezultate stranke SDS, njihov letošnji volilni rezultat niti ni tako slab. Zakaj smo potem mi dobili toliko več? Po mojem mnenju lahko odgovor najdemo predvsem v kampanji stranke SDS, ki je gradila zlasti na dosežkih – materialnih, ekonomskih in makroekonomskih dosežkih te vlade. Moramo priznati, da makroekonomska slika Slovenije ob konca lanskega leta ni bila slaba. Vlada je s številnimi ukrepi pomagala slovenskemu gospodarstvu. Res so ves čas poudarjali ta segment, pozabili pa so na tisto, kar je glasove prineslo nam. To je liberalni duh, ki je v naši državi izjemno izrazit: silna potreba po svobodi v romantičnem pomenu te besede. Pozabili so na potrebo državljanov po ne biti zatiran, ne biti nespoštovan in ne biti poniževan, kar smo v zadnjih dveh letih velikokrat doživeli. Občutek imam, da smo znali veliko bolje nagovoriti tisti »mehkejši del« pri državljanih.
Kar 21 mandatov v vaši stranki so osvojile ženske. Kako komentirate ta dosežek?
Na to sem še prav posebej ponosna. Tega nismo načrtovali, zato sem tega zelo vesela. Mislim, da je bilo na naših kandidatnih listah 44 odstotkov žensk, mandat jih je dobilo več kot 50 odstotkov. Vzrok za to je dejstvo, da smo imeli dobre kandidatke in nismo delali tega, kar so delale nekatere bolj uveljavljene in renomirane politične stranke, ki so kalkulirale, kam bodo umestile katerega kandidata, da bo izvoljiv. Mislim pa, da nam je tudi s tem, da ima naša stranka dve podpredsednici, uspelo navdušiti ženske, da so se odločile za kandidaturo oziroma da so sploh pripravljene delati v politiki. Kot veste, so se pri vseh strankah, ki so po letu 2011 na novo nastajale, pojavljale težave pri iskanju ljudi, ki bi se bili pripravljeni izpostaviti za delo v politiki, saj se je njen ugled zmanjšal, delo politika pa javnost vse bolj dojema kot nekaj slabega.
Vas je, ko ste videli število mandatov, ki ste jih osvojili, kaj je zaskrbelo? Imate dovolj kadrov, da boste lahko sestavili skorajda celo vlado?
Ne skrbi nas, saj se bomo sestavljanja vlade lotili na drugačen način, kot so se tega dela lotevale vse dosedanje vlade. Glede na mandat, ki smo ga dobili od volivcev, čutimo, da moramo strokovnjake, ki bodo zasedli najpomembnejša mesta, iskati širše kot zgolj v vladni koaliciji. Primarno se bomo pogovarjali oziroma se že pogovarjamo s strankama SD in Levica. Želimo pa se pogovarjati tudi s celotno civilno družbo. Želimo dobiti najboljše ljudi za zasedbo mest v vladi, tudi iz vrst strank, ki se jim ni uspelo uvrstiti v parlament, pri čemer imam v mislih zlasti LMŠ in SAB.
Je torej možno, da bo v vladi tudi kdo, ki še ne ve, da ga imate v mislih?
To ste lepo povedali. Odgovor je: da. Pogovori o tem se komajda začenjajo. S strankama Levica in SD je naš predsednik že govoril in jima tudi nakazal, da se bomo pogovarjali tudi z drugimi. Upam, da bodo za to in da bodo pripravljeni prevzeti odgovornost. Nimamo pa nobenih težav s tem, da iščemo najboljše ljudi za vodenje države izven političnega ustroja Slovenije.
V vašem programu je med drugim zapisano, da si želite spremeniti volilni sistem, za kar bi potrebovali ustavno večino. Razmišljate tudi o sodelovanju s stranko NSi?
Glede zasedbe mest v vladi, o čemer sva govorila prej, smo se pred volitvami zavezali, da ne bomo šli v koalicijo z nobeno stranko, ki je sodelovala s trenutno vladajočo stranko SDS. To obljubo bomo držali. Vsekakor pa si želimo v državnem zboru res dobrega sodelovanja, zlasti s stranko NSi, saj je v preteklosti velikokrat prepričala s svojim dobrim programom. Če bomo znali projektno sodelovati, mislim, da lahko oblikujemo zelo dobre temelje tudi za druge oblike sodelovanja pozneje.
Vaša vlada bo morala, zaradi zavez EU, v manj kot dveh letih izpeljati tako pokojninsko kot zdravstveno reformo. Je to sploh izvedljivo?
Je izvedljivo. Vendar bo treba zavihati rokave in garati. A najprej moramo poskrbeti, da bomo pripravljeni na morebitni novi val covida-19 jeseni. Takoj bomo začeli z reformami v zdravstvenem sistemu, saj je treba nujno zagotoviti zdravnike za vse državljane in državljanke. Naša vizija je zastavljena do leta 2030 in v njej so opredeljeni tako kratkoročni kot srednjeročni in dolgoročni cilji. Naše prioritete so zastavljene v treh stebrih: zdravstvo, medgeneracijsko sodelovanje in zeleni prehod. V medgeneracijsko sodelovanje spada tudi skrb za dostojne pokojnine. Ob tem vedno poudarjamo, da moramo tistim upokojencem, ki želijo še naprej delati, omogočiti, da bodo lahko prejemali polno pokojnino in hkrati plačilo za tisto delo, ki ga bodo opravili. Nemogoč se nam zdi trenutni sistem, po katerem je tisti upokojenec, ki še ima energijo, želi delati in prispevati ter od tistega, kar zasluži, plačevati davke, prikrajšan, saj se mu zaradi plačila za delo zmanjšuje pokojnina. To bi radi čim prej odpravili.
V svojem odmevnem nastopu na prvem soočenju na TV Slovenija ste vodstvo RTV Slovenija pozvali k odstopu. Kasneje so to zahtevo ponovili novinarji informativnega programa. Menite, da bi moralo vodstvo glede na rezultate volitev zdaj samo ponuditi odstop?
To bi bilo higiensko. Zakaj? Vsi ljudje delamo napake in tudi direktorji takšnih institucij, kot je naša javna televizija, jih lahko. To, kar je naredil generalni direktor RTV Slovenija, pa ni bila napaka, temveč zavestno diskriminiranje. Zakaj? Stranki, ki je bila v podobnem položaju, kot smo bili mi, torej novi politični stranki, ki že ima v svojih vrstah nekaj poslancev, je priznal status parlamentarne stranke. Nam, ki smo prav tako nova stranka in so naši člani prav tako poslanci v obstoječem sklicu, pa statusa parlamentarne stranke ni priznal, kar je očitna diskriminacija. Še enkrat ponavljam, ni moglo iti za napako. To je ravnanje na način: »Dajmo poskusiti, saj mogoče se pa ne bodo razburili. Mogoče nas bodo pustili pri miru in bomo dosegli svoj cilj.« Kako smo mi razumeli to potezo? Jasno nam je bilo, da RTV Slovenija oziroma Televizija Slovenija želi, da pride v državni zbor stranka, s katero bi Janez Janša oziroma stranka SDS lahko oblikovala koalicijo. To pomeni diskriminacijo in našo izločitev, kar se mi zdi zavržno dejanje. In takih stvari je bilo v preteklosti zelo veliko. Kar nekaj intervjujev sem dala v zadnjem času za tuje novinarje. Dva ali trije so me vprašali, ali se nam res zdi, da v Sloveniji ni spoštovanja pravne države. Žal sem morala odgovoriti: »Ja.« Kajti, če nekdo sprejema odloke, za katere ve, da so protiustavni, a računa na to, da ljudje morda tega ne bodo opazili, je to delovanje proti pravni državi, kar je globoko zavržno dejanje. Zdi se mi, da je bilo tega v zadnjih dveh letih izjemno veliko.
Občutek je, da smo v dveh letih te vlade državljani občutili silno nemoč. Dogajale so se kršitve zakonov, ustave in celo človekovih pravic s strani vlade, a nismo imeli orodij, da bi se temu lahko učinkovito zoperstavili.
Načeli ste pomembno temo: nemoč ljudi. Mislim, da je sedanja vladajoča koalicija nas državljane s svojimi ukrepi nekako poniževala. Mi smo v covidski krizi marsikaj pretrpeli. Stanje v Sloveniji lahko zelo dobro primerjam tudi z drugimi državami, na primer s Švico, kjer živim. Seveda so imeli tudi Švicarji covidsko krizo, ampak ni bilo nobene psihoze. Mi smo vedeli za ukrepe vlade dva tedna vnaprej. Odredili so datum, na katerega so se ukrepi začeli, in se tega držali. Tako ni bilo psihoze in na primer zapiranja, kot smo ga doživeli v Sloveniji. Omejevanje gibanja na občine, tako da nismo smeli prehajati meja lastne občine, je bil popolnoma nesorazmeren ukrep. Če oblast pri državljanih povzroči oziroma vzbudi občutek nemoči, lahko to povzroči popolno apatijo, ob kateri nam postane vseeno ali pa pripelje do druge skrajnosti, do agresije. Rada rečem, da te volitve ne bi mogle priti ob boljšem času, saj so bile izraz in reakcija na silno nemoč, ki so jo državljani občutili. Zdaj pa so lahko pokazali svojo moč v obliki oddanega glasu na volitvah.
Kadrovanje te vlade je bilo izjemno intenzivno. Po volitvah vedno pišemo o kadrovskih cunamijih. Kako boste vi pristopili h kadrovanju?
Kadrovanje je zelo občutljiva tema, zato ker ima opravka z usodo ljudi. Ni vsak človek, ki ga nastavi politika, pa ni usposobljen za svoje delovno mesto, slab človek. To želim še posebej poudariti ... Ljudje potrebujejo službe, ljudje potrebujejo denar in živijo v različnih situacijah. Marsikdaj slišim, ko ljudje rečejo, da dobri ljudje ne bi šli na kakšno delo, če ne bi bili usposobljeni. To so prehitre sodbe. Tega ne moremo tako posploševati. Glavna maksima pri nas bo, da se za svojo službo lahko bojijo le nesposobni ljudje, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo. Nesposobnost ljudi ali pa nespoštovanje določenih zahtev in neizpolnjevanje pogojev za kakšno delovno mesto nas je pripeljalo do tega, da smo zgradili mastodont javne uprave, ki ni učinkovit. Kako se lahko v tako hudi krizi, kot smo jo doživeli v zadnjih dveh letih, število zaposlenih v javni upravi tako zelo poveča? To nima nobenega smisla.
Vsaka vlada pred odhodom zaposli veliko sebi zvestih kadrov, ki bodo na delovnih mestih ostali tudi po tem, ko boste prevzeli vajeti države. Vas skrbi, da bi vam lahko metali polena pod noge?
Delovnopravna zakonodaja je jasna. Če nekdo ne opravlja nalog, ki bi jih moral, in je bil na to opozorjen ter se je vodja z njim pogovoril in je dobil opozorilo, a še vedno ne spoštuje dogovorov, ki sledijo iz njegove delovnopravne pogodbe – taki ljudje v službi na takem delovnem mestu nimajo več kaj iskati. Lahko nekdo tudi ni sposoben opravljati dela na določenem delovnem mestu in ga je treba premestiti, toda to ne pomeni, da bomo vsevprek premeščali in odpuščali. Oglejmo si primer urada za komuniciranje (Ukom). Na Ukomu se je v zadnjem letu izjemno veliko zaposlovalo. Ali so vsi ti kadri tam potrebni? Ne vem, koliko ljudi je delalo analize, ko so vas medije analizirali, kako delate. Veste, to je cenzura. Tega demokratična država ne počenja. Ukom ima seveda druge naloge in ni izpostava pripadnikov ali članov ene od strank. In prav tako Ukom ne sme delati za nobeno od strank. Izpostavljam zgolj en primer, ki ga konkretno poznam, je pa takih v državni upravi še veliko več.
Ste mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za komuniciranje in javno nastopanje. Je šel gospod Golob čez vašo šolo?
Čez mojo ne. Čez druge pa. Ko ravno omenjate našega predsednika, bi izpostavila, da ko se pogovarjamo o javnem nastopanju, se prevečkrat usmerjamo samo na tehnike. Te so pomembne, da se naučite, kako stati, kaj početi z rokami, kakšen je očesni stik ... Tisto, kar je, ko vrednotimo nastop nekoga, skorajda bolj pomembno, pa je njegov »attitude«, torej njegov odnos, karizma, ter koliko je kredibilen. Tudi če bo tehnično gledano napačno stal, a bo ljudi navdušil s svojim nastopom, bo cilj dosežen. In zdi se mi, da je treba najti pravo mero med nastopom, ki navdušuje, in tehnikami. Srečo imamo, da imamo predsednika stranke, ki je za ta segment »navduševanja« nekako naravni talent. Precej pomaga dejstvo, da izhaja iz Primorske. Jaz sem na primer Korošica, mi smo dosti bolj zadržani, dosti manj gestikuliramo. Na primer, če naš predsednik govori z malce primorskega naglasa, imamo to vsi radi in je simpatično, če pa bi jaz začela govoriti po koroško, me najbrž ne bi dobro razumeli in ne vem, ali bi bili gledalci, poslušalci zadovoljni.
Med predvolilno kampanjo so na vas letele obtožbe, da je za vami globoka država, da ste nastali po nareku gospoda Kučana in da je pomembno vlogo igral vaš brat Drago Kos. Ali kaj od tega drži?
Če ste gledali posnetke s prireditev in dogodkov, ste lahko videli tudi, kje se je pojavil nekdanji predsednik Kučan, in v tem lahko najdete svoj odgovor. Ne, ne potrebujemo globoke države in nimamo ne stricev ne tet v ozadju. Je pa dejansko za ta projekt, pri pripravah programa in pripravi nastopa na volitvah, delalo veliko ljudi iz ozadja. Tudi zato, ker so se bali javno izpostaviti zaradi sedanje oblasti. A to ni nobeno prej omenjeno delovanje iz ozadja – in, da, tudi moj brat je sodeloval, ko je bilo treba.
Kakšna bo vaša vloga v prihajajoči vladi? Se boste preselili nazaj v Slovenijo?
Odvisno od tega, ali bom prevzela kakšno nalogo oziroma funkcijo. O tem se za zdaj nismo pogovarjali. Trenutno mi še uspeva, ker delam tako v Sloveniji kot v Švici, da pomagam, kolikor le lahko, če pa bo iz tega nastalo kaj več, se bom preselila v Slovenijo. A bom morala pred tem sklicati »hišni svet« s svojim možem Švicarjem.
Kako vaša družina gleda na to? Ko ste prevzeli vlogo podpredsednice stranke, so se najbrž zavedeli, da so stvari resne?
Ja. Še posebej zato, ker se spomnijo, kaj sem dejala, ko sem odstopila z mesta veleposlanice. Takrat so me spraševali, ali bom kdaj kandidirala oziroma ali se bom vrnila v politiko, in sem rekla: nikakor. Očitno imam rada kruh in tudi zarečenega sem zdaj kar nekaj pojedla. Tega nisem načrtovala. Res ne. Zdi se mi, da se takih stvari ne da načrtovati. Po odstopu s položaja veleposlanice mi je bilo pomembno, da spet najdem dejavnost, s katero bom služila denar. Vrnila sem se k temu, kar sem delala, preden sem postala veleposlanica, in sem s tem uspela tudi v Švici, na kar sem izjemno ponosna. Starejši brat mi je ves čas pihal na dušo, češ da Sloveniji ne morem obrniti hrbta in da je moja dolžnost, da naredim še kaj dobrega zanjo. Tako da mislim, da je bil Drago najbolj vesel moje odločitve, da se vrnem v politiko. Drugi brat, Miran, pa se vedno drži načela: delaj tisto, kar se ti zdi, da je najbolje zate. Zdi se mi, da so zdaj izjemno ponosni in tudi pripravljeni pomagati. Kot kaže, se mi utegne življenje spet obrniti na glavo.
Letos nas čakajo še lokalne in predsedniške volitve. Boste kandidirali za predsednico države?
V stranki se moramo še pogovoriti, kaj bomo naredili.
