Pomurski tednik Vestnik je v svoji zadnji številki obelodanil, da je vodstvo ljutomerske knjižnice, ki je pred časom precej naivno in mimo vsakega posveta s stroko kupilo enega od kipcev leta 1890 na Dunaju rojenega kultnega filmskega režiserja in scenarista Fritza Langa, podalo ovadbo proti Zastavljalnici in odkupovalnici Ljubljana zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Grossmannov festival snuje Prleški pločnik slavnih
Obstoj ponaredka so v Kinoteki sicer odkrili že pred leti, prav tako je splošno znano dejstvo, da izvirne kipe hrani kinotečni muzej. A na prav nobenega od njih se direktorica Vesna Laissani pred nepremišljenim nakupom kipca ni obrnila niti z drobnim vprašanjem. Na dejstvo, da je kupila mačka v žaklju, kipec pa je kot izvirnik urbi et orbi želela predstaviti letos poleti, ko bi kipec obnovili, je, kot gre razbrati iz pisanja Vestnika, opozoril novinar, ki je zaman čakal odgovor direktorice. Ko ga je čez čas vendarle dobil, mu je ta sporočila le, da bi »razkritje podatkov škodovalo izvedbi kazenskega pregona«.
Ne glede na te peripetije zavoda je ekipa Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru pred časom zagnala projekt vzpostavitve spominske sobe Fritza Langa, ki so se mu klanjali vsi pomembnejši možje Hollywooda, vse od Hitchcocka, Orsona Wellsa, Godarda, Truffauta, Kubricka in Martina Scorseseja do Stevena Spielberga in Christopherja Nolana. Soba Fritza Langa bo ob spominski sobi Karola Grossmanna, kar je več kot primerno, saj je Lang v Ljutomeru bival prav pri družini tega pionirja slovenskega filma. Obenem se nam letos na osemnajsti ediciji Grossmannovega festivala obeta še razgrnitev »prleškega pločnika slavnih«, ki bo po zgledu hollywoodskega obeležil obisk enajstih filmskih zvezd, ki so v preteklosti obiskale Ljutomer: poleg Langa so to še Christopher Lee, Roger Corman, Udo Kier, Menahem Golam, Franco Nero in drugi, vsako leto pa se bo pločnik slavnih še dopolnjeval, predvidoma ob osebni prisotnosti filmskih legend, ki jim bodo spominske plošče posvečene.
Kipi Fritza Langa, ki jih je modeliral v Ljutomeru, so izjemno pomembni
Marcel Štefančič Jr. je v zborniku Na filmskem vrtu; filmsko stoletje v Ljutomeru, ki ga je leta 2015 izdala ekipa KTD Festival Ljutomer, zapisal: »Tu se lahko vprašate, ali ga je (Fritza Langa) v filmarja prelevilo bivanje v Ljutomeru? Je Lang svoje filme sestavil iz tega, kaj je videl in doživel med svojim bivanjem v Ljutomeru? Ne pozabite, da je Lang vplival na Sergeja Eisensteina, Alfreda Hitchocka, Orsona Wellesa in Luisa Bunuela. Se je zgodovina filma začela v Ljutomeru?«
Ob odhodu iz Ljutomera, kjer je kot ranjen oficir leta 1915 okreval in bival pri družini takratnega prleškega odvetnika Grossmanna, je Lang pustil štiri svoje lončene kipe, ki so se našli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njegovo bivanje v Ljutomeru in umetniška vrednost kipcev sta podrobno opisana v študiji Jureta Mikuža in Zdenka Vrdlovca (Fritz Lang, Revija Ekran, 1985), vrednost kipcev pa je po strokovnem mnenju neprecenljiva: ti kipi so poleg njegovih filmov namreč edina znana umetniška dela tega velikega režiserja. Lang je bil namreč izjemno vizualen režiser, prav zaradi tega so ti kipi izjemno pomembni za razumevanje njegovega umetniškega razvoja in filmskega opusa. Kipci, ki jih hrani muzej Slovenske kinoteke, so do zdaj doživeli številna gostovanja, ki jih je izvedla Slovenska kinoteka: razstava Fritz Lang: Skulpture je gostovala v številnih evropskih mestih: Trst in Zagreb (1986), Salzburg (1992), Madrid (1993), Berlin in Benetke (2000), La Coruña (2008) …
Kljub bogati filmski zgodovini Ljutomer na tem področju stagnira
V Ljutomeru, mestu filma, bo javni zavod Knjižnica Ljutomer, ki združuje knjižnico, ljutomerski muzej, Galerijo Ante Trstenjak in kinematograf, s čemer je zavod prav gotovo najpomembnejši kulturni deležnik mesta, torej ostal brez izvirnega kipca. Je pa neljubi dogodek z nakupom ponaredka po mnenju mnogih Prlekov, ki se ukvarjajo s kulturo in filmom, nazoren pokazatelj stanja oz. ravni prleškega odnosa do s filmom povezane zgodovine. Sprašujejo se, zakaj v zibelki slovenskega filma o projekciji filmov ni ne duha ne sluha že 15 let, ko pa tam že vrsto let sameva zastarel digitalni projektor, ki so ga kupili prav za prikazovanje filmske produkcije. Med tem se je po Sloveniji digitaliziralo in vzpostavilo skoraj trideset kinematografov, pretežno v manjših krajih, ki so vključeni v Art kino mrežo. Nakup sodobne opreme in vzpostavitev delujočega kina seveda ni poceni, zaradi česar se je večina teh kinematografov opremila z javnimi sredstvi, bodisi državnimi bodisi evropskimi.
A ta namenska sredstva so že zdavnaj pošla, Ljutomer, ki je bil pri tem v daleč najboljšem izhodiščnem položaju za pridobitev teh sredstev, pa je ta vlak že zdavnaj zamudil.
