Novice Svet24

Društva upokojencev Pri ZDUS menijo, da bo temeljni izziv nove vlade poiskati odgovor na temeljno vprašanje, kaj je pokojnina in na čem temelji. Prav tako bo treba po njihovi oceni rešiti zagonetko, kako ločiti socialne prejemke od pravic iz dela po obstoječem pokojninskem sistemu.

Stranke, ki se naslednji konec tedna podajajo na volitve, se zavedajo, da so med skupinami prebivalstva upokojenci tisti, ki se najbolj zvesto odpravljajo na volišča in s svojimi glasovi pomembno oblikujejo politično krajino Slovenije. Starejši od 65 let v Sloveniji namreč tvorijo kar 20,2 odstotka vsega prebivalstva. Ob tem imamo 627.437 prejemnikov pokojnin, kar je 30 odstotkov prebivalstva, starostno je upokojenih 468.536 oseb. Sto trideset tisoč upokojencev prejema polno pokojnino, nižjo od praga revščine. Kljub temu, da je stranki Levica uspelo z amandmajem, ki je najnižjo pokojnino za polno delovno dobo dvignil na 626 evrov, so razmere še vedno slabe. Največji delež upokojencev prejema namreč prav pokojnino med 600 in 700 evrov (22 odstotkov) okoli 7. Slab položaj upokojencev je v veliki meri posledica varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedla prejšnja vlada Janeza Janše. V zadnjih mesecih se je upokojencem po zaslugi vladnih bonobonier sicer stanje malce izboljšalo, a so kljub temu še vedno skupina, pri kateri je tveganje za revščino najvišje.

Tektonske spremembe do leta 2024

Ob podražitvah, ki so prišle z epidemijo koronavirusa in vojno v Ukrajini, bo zagotovo ena od težjih nalog nove vlade skrbeti, da se gmotno stanje upokojencev ne bo več slabšalo. Najprej bo morala paziti na sprotno usklajevanje pokojnin z dviganjem življenjskih stroškov, na drugi strani izpolniti zavezo o izenačitvi odmerne stopnje za izračun pokojninske osnove med moškimi in ženskami. Glede na popravke zakonodaje, ki je bila sprejeta v tem mandatu, naj bi do izenačitve na 63,5 odstotka prišlo 1. januarja 2024. A dvig odmerne stopnje je le lepotni popravek za naš pokojninski sistem, ki je potreben temeljite prenove. Trenutna vlada se je namreč zavezala, da bomo Slovenci do leta 2024 izvedli pokojninsko reformo. Glede na to, da se iskanje soglasja o tem, kakšna naj bi bila, ni še niti začelo, bo imela naslednja vladajoča garnitura izjemno težko delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) prepustilo izdelavo študije, ki je nakazala, kakšno reformo potrebujemo.

Delali bomo dlje

Pri OECD so ugotovili, da so izdatki naše pokojninske blagajne vedno višji. V letu 2019 so znašali 10 odstotkov BDP, glede na projekcije pa naj bi se ta odstotek dvignil, in sicer na 16 odstotkov BDP v letu 2050, kar je drugi največji dvig za Romunijo in drugi največji skupni znesek takoj za Italijo. Razlog za to je v slabi demografski sliki. Danes imamo po javno dostopnih podatkih nekaj manj kot milijon delovno aktivnih prebivalcev, torej tistih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno. Na drugi strani imamo, kot smo že zapisali, več kot 627 tisoč prejemnikov denarja iz pokojninske in invalidske blagajne, od tega jih približno 438 tisoč prejema polno starostno pokojnino. V letih po osamosvojitvi smo imeli nekaj več kot  760 tisoč zavarovancev, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno, ob tem pa 420 tisoč prejemnikov starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Razmerje med zavarovanci in uživalci je bilo 1,82 : 1 v korist vplačnikov.

To razmerje se je nato dolgo slabšalo in je leta 2013 znašalo le še 1,38 : 1. Manjši popravki pokojninskega sistema in razširitev kroga vplačnikov s študenti in priložnostno zaposlenimi so razmerje ponovno malce popravili. Leta 2020 je tako v pokojninsko malho prispevalo nekaj manj kot 960 tisoč zavezancev, število prejemnikov vseh pokojnin pa je preseglo 620 tisoč. Ob spremljanju demografije in hitrem staranju prebivalstva obstaja velika nevarnost, da bi razmerje med zaposlenimi in prejemniki pokojnin postalo 1 : 1, ali pa da bi lahko v ne tako oddaljeni prihodnosti imeli več upokojencev kot delovno aktivnega prebivalstva.

Izhodišča za reformo

Ob tem OECD ugotavlja, da prispevnih stopenj ne gre več zviševati, saj imamo že zdaj najvišje v celotnem OECD. Izhodišča, ki so jih pripravili za reformo, predvidevajo, bi se morala najnižja starost ob upokojitvi zvišati z zdajšnjih 60 let na vsaj 62, obdobje za oblikovanje pokojninske osnove pa s 40 let dvigniti na vsaj 42 let. Med predlogi OECD je tudi znižanje indeksacije, in sicer tako, da bi se pokojnine usklajevale le z inflacijo. Poleg tega predlagajo, da se pri izračunu pokojnin namesto najboljših zaporednih 24 let dela upošteva celotna delovna doba.

Brez konsenza

Omenjena izhodišča so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sicer pozdravili, ostro pa so se odzvali sindikati, ki so opozorili, da k pripravi izhodišč niso bili povabljeni. Več tehtnih pomislekov imajo tudi v stranki Levica, kjer opozarjajo, da luknja v pokojninski blagajni nastaja tudi zato, ker mladi prepočasi dobijo redno zaposlitev, ter zaradi prevelikega razmaha prekarnega dela. Iskanje konsenza pri oblikovanju reforme bo torej zahtevno in izjemno stresno, če želimo ujeti rok, h kateremu smo se zavezali Evropi. Če roka ne ujamemo, bi ogrozili izplačila iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Bobo

Pozabljeni drugi steber

Skrb vzbujajoče je, da se vedno bolj veča skupina zavarovancev, ki bodo ob upokojitvi lahko pričakovali le zajamčeno pokojnino. Država sicer že več let opozarja, da je za dostojno starost potrebno tudi vplačevanje v drugi pokojninski steber. Kot kažejo podatki, ima takšno ali drugačno obliko pokojninskega varčevanja sklenjeno nekaj več kot 550 tisoč Slovencev, a so vplačila na razmeroma nizki ravni, povprečje naj bi bilo okoli 70 evrov. To pomeni, da zavarovanec, ki začne z vplačevanjem pri 40 letih, lahko ob upokojitvi pri 65 letih pričakuje nekaj več kot 100 evrov mesečne rente, s katero si popravi mesečne prihodke. Kot izpostavljajo pri Združenju društev upokojencev, bo ena temeljnih nalog vlade odločitev, »ali se bo zavzemala za ohranitev obveznega zavarovanja kot temelja za pokojninski sistem ali bo raje dajala prednost drugim oblikam varčevanja za varno starost«.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Trenutna vlada je po dolgih letih obljub skozi parlament spravila težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi poskrbel za oskrbo starostnikov, a je že jasno, da ima zakon ogromne pomanjkljivosti. Kot pravijo v združenju za dostojno starost Srebrna nit, so potrebne nujne in obširne spremembe lani sprejetega zakona in je izvajanje treba začeti ob zagotovitvi sredstev za trajnostno financiranje. Zakon je namreč za financiranje dolgotrajne oskrbe predvidel že zdaj razpoložljiva sredstva, ki pa so razdrobljena po različnih blagajnah, manjkajoči del pa naj bi priskrbel proračun. Od leta 2025 naj bi imeli Slovenci novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, za kar je treba sprejeti nov zakon, za katerega bo morala poskrbeti prav nova vlada.

Zahteve starostnikov

Mateja J. Potočnik

Poleg že omenjene zahteve pri Srebrni niti političnim strankam predlagajo, naj ustanovijo ministrstvo za starejše in vzpostavitev institucije varuha za starejše. Poleg tega predlagajo gradnjo novih javnih nastanitev za starejše, bivalne skupnosti in gradnjo več najemnih in oskrbovanih stanovanj za starejše. Menijo, da je treba takoj sprejeti kadrovske standarde in normative za področje socialne oskrbe in zdravstvene nege, povečati vlogo stanovalcev, njihovih bližnjih in izvajalcev storitev pri upravljanju domov za starejše ter zmanjšati vpliv politike na upravljanje domov.

Po mnenju Srebrne niti je tudi zdravstveni sistem potreben prenove na področju nege in oskrbe starejših: izboljšati je treba dostopnost zdravstvene obravnave na vseh ravneh in skrajšanje vseh čakalnih dob, povečati število negovalnih postelj v bolnišnicah in okrepiti patronažne službe, okrepiti paliativno oskrbo ter zagotoviti več postelj v hospicih, ukiniti trenutno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvesti solidarnostni princip, razširiti pravice za starejše na področju zobozdravstvene oskrbe, zlasti protetike, ter v domovih starejših povečati dostopnost in obseg zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz blagajne ZZZS, in urediti financiranje.