Novice Svet24

Sašo Švigelj

Spor med zdajšnjim glavnim direktorjem Slovenskih državnih gozdov (SiDG) in poslanskim kandidatom SDS Robertom Tomazinom ter nekdanjim direktorjem Zlatkom Fickom, ki na prihajajočih parlamentarnih volitvah kandidira za poslanca na listi SAB, sega v leto 2017. Državna družba SiDG je takrat izbirala prvega direktorja s polnim mandatom. Na razpis se je prijavilo 21 kandidatov, med drugimi tudi Tomazin in Ficko. Nadzorni svet družbe je za glavnega direktorja izbral Ficka, ki je vodenje SiDG prevzel 1. maja 2017.

Tomazin je nato septembra, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, na nacionalni televiziji lažnivo obdolžil Ficka storitve kaznivih dejanj, ki naj bi jih ta storil med letoma 2001 in 2006 v podjetju Snežnik. V tistem času je bil Tomazin direktor državne družbe Snežnik, Ficko pa je bil vodja lovišč.

Lažne navedbe Tomazina

»Zoper gospoda Zlatka Ficka smo uvedli disciplinski postopek in nesporno ugotovili njegovo krivdo. Očitane so mu bile nepravilnosti pri poslovanju poslovne enote Lovstvo, nedoslednost, netransparentnost, zloraba položaja,« je za oddajo Slovenska kronika na prvem programu nacionalne televizije dejal Tomazin.

Ficko je proti Tomazinu vložil zasebno tožbo zaradi žaljive obdolžitve. Ljubljansko okrožno sodišče je 15. marca letos ugotovilo, da je Tomazin razširjal lažnive informacije, zato ga je obsodilo na pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna, saj je Tomazin na razglasitvi že napovedal, da se bo na odločitev sodišča pritožil.

»Odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani predstavlja pomembno sporočilo vsem, ki so za doseganje osebnih, političnih in gospodarskih ciljev ter interesov, pripravljeni storiti in uporabiti prav vse. Pri tem na javnem mestu in javen način uporabljajo laži, neresnice, potikanja, klevete in žalitve. Ne zanimajo jih čast in dobro ime ter posledice, ki jih takšna dejanja puščajo na oškodovancih. Gre za kazniva dejanja in posledično kazensko odgovornost. In tako je tudi prav,« se je na obsodbo Tomazina odzval Ficko.

Korupcijsko tveganje

Tomazina je v zasebni tožbi od leta 2017 zagovarjala odvetnica Nataša Štelcer, kar odpira vprašanje korupcijskih tveganj. Tomazinijeva zasebna odvetnica je namreč po njegovem prihodu na vrh državnega podjetja začela opravljati posle za to družbo. Tomazin je vodenje SiDG uradno prevzel 10. februarja lani, manj kot dva tedna pozneje je odvetnica Štelcer sklenila prvi posel z državno družbo. Poslovodstvo SiDG je 23. februarja lani izdalo naročilnico za zastopanje v predkazenskem postopku na ime odvetnice Štelcerjeve, razkrivajo informacije javnega značaja iz izdanih naročilnic in sklenjenih pogodb družbe SiGD. Pogodbena vrednost je znašala 1800 evrov brez davka na dodano vrednost.

Iz Slovenskih državnih gozdov so nam pojasnili, da so Štelcerjevo najeli za zastopanje v dveh predsodnih postopkih za dva zaposlena, s katerima je družba SiDG prekinila pogodbo o zaposlitvi. Skupna vrednost je znašala 1545 evrov z davkom na dodano vrednost, je razvidno iz računov, ki so nam jih posredovali iz SiDG.

V oči bode dejstvo, da je odvetnica Štelcer prva računa Slovenskim državnim gozdovom izdala 18. februarja 2021, torej le osem dni po tem, ko je vodenje družbe prevzel Tomazin. Od februarja lani do danes je odvetnica Štelcerjeva za opravljanje odvetniških storitev od SiGD prejela že skupno 12.438 evrov, razkriva spletna aplikacija Erar.

»Hkratno najemanje istega odvetnika oziroma odvetniške družbe za zasebno zastopanje in zastopanje podjetja v državni lasti vsekakor lahko predstavlja določeno korupcijsko tveganje, saj predstavlja tveganje za nastanek nasprotja interesov,« pojasnjujejo v komisiji za preprečevanje korupcije. Tomazinovo ravnanje je torej lahko sporno. Ali gre dejansko za kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, lahko protikorupcijska komisija ugotavlja le v okviru postopka, v katerem preučijo vsa relevantna dejstva in okoliščine posameznega primera.

Komisija je sicer že leta 2012 sprejela sistemsko načelno mnenje glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev. V preteklih treh letih pa se je po navedbah komisije za preprečevanje korupcije že izoblikovala sodna praksa na tem področju. Sodišča so namreč v treh primerih pritrdila ugotovitvam protikorupcijske komisije, da »je poslovodna oseba oziroma predstojnik z najemanjem določene odvetniške družbe kršil integriteto – torej pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.

V času Janševe vlade podvojila posle

Odvetnico Štelcer smo povprašali, ali je za zastopanje Tomazina v kazenski zadevi zaradi žaljive obdolžitve izdala kakršenkoli račun za opravljene storitve v letih 2021 in 2022, kakšen je bil znesek in ali je Tomazin račun poravnal, vendar njenih odgovor nismo prejeli.

Mariborska odvetnica je sicer v času vlade Janeza Janše več kot podvojila posle z državnimi in javnimi institucijami. Med januarjem 2018 in februarjem 2020 je odvetnica prejela skupno dobrih 65.000 evrov, v obdobju od marca 2020 do danes pa je Nataša Štelcer iz proračuna prejela slabih 133.000 evrov, še razkriva spletna aplikacije Erar.