Novo obdobje po eni strani za potrošnike, to je navadne državljane, pomeni, da ne bodo deležni unikatne ugodnosti vavčerjev, ni pa še povsem jasno, kaj to pomeni za ponudnike turističnih nastanitev in ostalih sorodnih storitev. Ti s tem namreč izgubljajo preferenčni položaj pri slovenskih gostih, a istočasno to pomeni, da se zadeve, tudi v turističnem sektorju, vračajo v normalo.
Nova inflacija
Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Portorož Univerze na Primorskem je v telefonskem intervjuju za Svet24 potrdila percepcijo mnogih, da so boni potisnili cene nastanitev, saj so se »zaokrožale navzgor«. Ta inflacija je bila v manjši meri upravičena, saj so se pojavili dodatni stroški za ponudnike, vezani na zdravstvene ukrepe, v praksi pa je to pomenilo, da se je porušilo razmerje med kakovostjo in ceno. Maja Uran Maravić pričakuje, da bo zaradi novih okoliščinah prišlo do korekcije cen, pri čemer pa bo še vedno ostal slovenski turizem v enaki zagati: potem ko se bo aktualna vseprisotna inflacija prenesla na turistični sektor, bo to neizogibno potisnilo tudi cene navzgor. To, kombinirano z dejstvom, da ponudniki zadnje dve leti tako rekoč niso opravili novih investicij, pomeni, da bodo cene v turizmu višje za enako storitev kot pred pandemijo.
Svoje videnje dogajanja je za Svet24 opisal Andrej Pirc iz turistične agencije Last-minute.si & Potovanja Pirc. Ta ugotavlja, da ko bodo boni porabljeni, bodo cene padle, a ne še tako kmalu: »Pričakujem opazen padec po koncu glavne sezone, jeseni, primerjalno z enakim obdobjem lani; verjetno tudi pozimi.« Ponudniki nedvomno upajo, da bo to leto pomenilo vrnitev tujih gostov v večjem številu, čeprav bržkone še zdaleč ne bomo dosegali številk nočitev iz predpandemičnega časa – vrnitev globalnega turizma na ravni iz leta 2019 se pričakuje komaj leta 2023 ali 2024. Pirc je glede tega zapisal, da »vrnitev tujih gostov ne bi smela vplivati na cene. Cene slovenskih hotelov prek pogodbenih zakupov tujih touroperaterjev so bile že do zdaj opazno nižje. Denimo konkretno: za naše slovenske stranke smo naredili številne rezervacije za hotele v Sloveniji prek nemških touroperaterjev in cene so bile bistveno nižje, seveda pa plačilo za tako rezervacijo ni bilo mogoče na bone.«
Na jug
In Hrvaška? Spletni portal Avtokampi.si, kjer letno beležijo cene pavšalov v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji, ugotavljajo, da so cene letos nedvomno poskočile, okvirno okoli pet do šest odstotkov. Pirc ugotavlja, da je Hrvaška »zagotovo ena od relativnih 'zmagovalk' koronskih poletij – lanska glavna sezona je bila odlična, vse namestitvene kapacitete, vključno z zasebnimi nastanitvami, so bile v glavni sezoni razprodane. Tako bo tudi letos, predvsem zaradi bližine glavnim trgom EU, da se gostje lahko pripeljejo z avtomobilom, in varnosti ter predvidljivosti z vidika pandemije. Cene bodo povpraševanju primerno visoke.«
A obdobje okrevanja bo zaznamovano tudi s preglavicami. Kot rečeno, bo ponoven vzpon panoge ustavljala inflacija, kot je potrdila tudi Maja Uran Maravić, pa je pričakovati težave pri pridobivanju kadrov. Na tem področju je prihajalo do zagat že v poletnih sezonah 2018 in 2020, zdaj se pojavlja še dodaten problem. V koronskem času so mnogi delavci poiskali zaposlitev v drugih sektorjih gospodarstva in jih zdaj ne bo tako lahko privabiti nazaj oziroma pridobiti novih. Kot so nam pojasnili v Združenju turističnih agencij Slovenije, je trenutno na voljo zelo veliko delovnih mest za kuharje, čistilke, natakarje in ostala podobna dela, vprašanje pa je, ali bo dovolj prijav ali se bodo morali zaposlovalci še v dodatni meri podati na iskanje kadrov v tujini.
Ukrajinska neznanka
Drugi eksterni šok, ki je prizadel celotno gospodarstvo, je vojna v Ukrajini. Kot so zapisali v turistični agenciji Sonček, se je začetek invazije kratkoročno odrazil tudi pri njih v zmanjšanem številu rezervacij, a se zdi, da se zadeve vračajo v normalo, saj tudi oni za prvomajske počitnice pričakujejo »eno tistih sezon, ki se bo postavila ob bok rekordnemu letu 2019«. Kar zadeva izpad nočitev gostov iz Ukrajine in Rusije, Uranova ugotavlja, da te predstavljajo relativno nizek delež, skupno manj kot tri odstotke obiskov. Velja pa poudariti, da so ravno ruski gostje veljali za tiste, ki so preživljali pri nas najdlje časa in porabili temu primeren znesek. V vsakem primeru, bo to še »zelo turbulentno obdobje«, je za zaključek povedala Uran Maravićeva.