Novice Svet24

Po spletu je zaokrožila še ena izkušnja uporabnice Twitterja, ki je opisala svoje preglavice s slovenskim zdravstvenim sistemom. Ni skrivnost, da ga pestijo težave s pomanjkanjem kadra, financiranjem, predvsem pa z dolgimi čakalnimi vrstami, niti ni dvoma, da bi resnična digitalizacija pripomogla k blažitvi navedenih problemov, predvsem pa bi olajšala izkušnjo navadnih ljudi z zdravstvom, ki je že dovolj stresna brez birokratskih ovir.

Avtorica zapisa na spletu je mati otroka s kronično boleznijo. Kot je navedla, se je na predlog hčerine zdravnice s pediatrične klinike na centru za socialno delo pozanimala o tem, kateri obrazec in kakšne priloge potrebuje ter kam naj jih pošlje. Sama je nato prek e-pošte poslala potrebno dokumentacijo, nazaj pa pomotoma dobila pisemski pošiljki, ki sta bili namenjeni zdravniški komisiji na kliniki. Ko je opozorila na očitno napako, je dobila nazaj prošnjo, naj prek pošte vrne pošiljke na CSD, kar je zavrnila, rekoč, da je vsakodnevno tako ali tako na pediatriji in jim bo dokumentacijo dostavila osebno. Ta izkušnja jo je napeljala, da se je vprašala: »Zakaj toliko ovinkov, vpletenih ljudi, kopiranja in tiskanja, pošiljanja priporočeno izvodov tja, kjer so jih pravzaprav izdali in imajo celotno dokumentacijo pred seboj? Zakaj tako podaljšujemo čas obravnave, povečujemo napake, obremenjujemo ljudi, ki bi morali delati nekaj drugega kot birokratska opravila tiskanja izvidov in pošiljanja le teh na izvorna mesta? ... Besna, žalostna in predvsem prekleto razočarana …«

Bobo

Široki pojmi

Laična percepcija ukvarjanja z državno in zdravstveno birokracijo nedvomno priča o razširjenosti pojava pretirane »birokratizacije«, ki je širok termin, ki pa je neredko zlorabljen tudi v politične namene. Tako kot je denimo boj proti korupciji v zdravstvu pogosto zgolj dimna zavesa za privatizacijo javnega zdravstva, je trenutna vlada jasno pokazala, zakaj moramo biti pozorni pri rabi pojmovno širokih ciljev, s katerimi se praviloma vsi strinjamo. Če obstaja konsenz, da je birokratizacija slaba, se kot rešitev ponujata debirokratizacija in digitalizacija.

Za prvo je vlada zadolžila zdajšnjega šefa finančne uprave Ivana Simiča, ki si je debirokratizacijo razlagal tako široko, da je v prvoten predlog zakona vključil ne samo dobrodošle ukrepe, ki olajšujejo bivanje in poslovanje navadnim ljudem in poslovnim subjektom, ampak tudi davčne bombončke za bogate in različne spodbude za tuje investitorje, med drugim v obliki tako imenovanih zlatih vizumov. Vprašanje digitalizacije je bilo poverjeno Marku Borisu Andrijaniču, ki je bil s tem namenom celo povišan v ministra. Čeprav je sam koncept digitalizacije nekaj, kar velja pozdraviti, pa je že sestava sveta za digitalizacijo dala jasno vedeti, da bodo pri mizi bolj kot neodvisni strokovnjaki sedeli predstavniki tehnoloških podjetij. Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet že lani, v novem paketu ukrepov za digitalizacijo pa je najti tudi rešitve na področju zdravstva, za kar bo po Andrijaničevih besedah namenjenih 83 milijonov evrov.

Dobrodošle izboljšave

Med predlaganimi ukrepi je mogoče najti e-zdravstveni karton pacienta, digitalizacijo predpisovanja zdravil, sistematično evidentiranje učinkov zdravljenja tako s strani pacientov kot tudi zdravstvenega osebja, enoten sistem za upravljanje ključnega zdravstvenega kadra, ki bo omogočil učinkovitejšo organizacijo razpoložljivih kadrovskih virov v zdravstvenih zavodih in uporabo samodejnega razpoznavalnika govora, ki bo omogočal samodejno pripravo strukturiranih zapisov na podlagi nareka. Ob vsem tem se pojavljata predvsem dve vprašanji: zakaj tak ukrep ni pripravilo ministrstvo za zdravje, ki naj bi imelo boljši vpogled v realno stanje, in pa seveda, ali se bodo te rešitve sploh uspešno prenesle v prakso.

Slednjo skrb izražajo tudi zdravstvene delavke in delavci, katerih videnja nam je predstavila generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Polona Tanšek Aškerc. Po njenih besedah so ji sogovorci potrdili, da je v njihovem delu nesporno preveč dela z birokracijo, sploh pa jih moti, da ni prave povezanosti med (pod)sistemi, zaradi česar prihaja do nepotrebnih zamud ter porabe kadrovskih in finančnih resursov.

Informatizacija ni digitalizacija

Primož Lavre

Delavke in delavci v zdravstvu ne vidijo olajšanja dela v digitalizaciji, če bo to pomenilo zgolj, da vnašajo enake podatke v računalnik namesto na papir. Menijo, da bi morali pri ukrepih odgovorni bolj razmišljati o tem, kako delavcem, ne samo pacientom, olajšati procese. To, da denimo lahko vse bolj dostopajo do informacij iz sorodnih zavodov, se jim zdi dober napredek.

Erik Brecelj, kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je v telefonskem pogovoru za Svet24 podal še svoje videnje problematike, rekoč da mu ni razumljivo, kako je možno, da v Sloveniji ne znamo oziroma nočemo implementirati digitalnih rešitev, ki jih poznajo v naprednejših državah. Meni namreč, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki bi lahko pomagali, a se jim ne pusti prostora, saj je, tako meni Brecelj, tudi na tem področju nekaj podjetij, ki skrbijo za to sekcijo in se ne bodo pripravljene kar tako odpovedati svojemu kosu pogače.

Da je dela še ogromno, se zavedajo na vseh ravneh, zdi pa se, da bo pri tem procesu modernizacije potrebno tudi nujno zavedanje razlike med informatizacijo, ki pomeni zgolj prenos analognih načinov dela na splet, in digitalizacijo, ki lahko pomeni preboj v razmišljanju ter s seboj prinaša tudi avtomatizacijo in s tem optimizacijo dela.