Organizacije CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Focus in Umanotera so vlado pozvale, naj takoj ustavi vse postopke, ki bi privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, s katero bi razjasnili vsa vprašanja in nejasnosti v zvezi z načrtovanim posekom.
Nevladniki zaradi vseh nejasnosti in strahu, da bi v odločitvah vlade prevladali zasebni interesi, pozivajo vlado, naj takoj zaustavi vse postopke masovnega poseka v teku, da odpre strokovno in široko javno razpravo ter da pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so v zadnjih osmih letih prizadele slovenske gozdove. Prav tako zahtevajo, naj vlada upošteva načelo, da se gozd krči zgolj tam, kjer posek lahko pomembno vpliva na dvig samooskrbe s hrano ter da vlada v reševanje teh vprašanj vključi tako strokovno kot civilnodružbeno javnost.
Spomnimo, vlada je 24. marca ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška pooblastila, da sklene in podpiše dodatek k pogodbi z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) o upravljanju gozdov v lasti države. Po besedah vlade je dodatek namenjen temu, da bi SiDG na zemljiščih, ki so "po dejanski rabi gozd, po namenski rabi pa opredeljena kot kmetijsko zemljišče," v primeru, da je za to izražen interes, pridobil dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije za "krčitev gozda v kmetijske namene".
Kot pišejo nevladne organizacije, bi SiDG tako na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les, zemljišča pa bi ministrstvo preneslo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Takih naj bi bilo 60.000 hektarjev gozdov, kar je približno četrtina gozdov v državni lasti, oziroma 5 % vseh slovenskih gozdov.
Obrazložitev vlade ni znana, pojasnilo MKGP pa v nasprotju z vladnim nalogom
Nevladne organizacije opozarjajo, da primerne obrazložitve za odločitev vlada ni podala. Prav tako niso javno objavili gradiva, na podlagi katerega je vlada na seji odločala o Dodatku k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti države. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so minuli teden na spletni strani objavili pojasnilo, v katerem so zapisali, da je novica o poseku 60 tisoč hektarjev gozdov zavajajoča, ob tem pa dodali, da si želijo, da se zemljiščem, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postala zaraščena in so sedaj v naravi videti kot gozd, "v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje".
Kot opozarjajo nevladniki je iz zapisa jasno, da kmetje in lokalne skupnosti interesa za tako krčenje še niso izrazili, tako da ni jasno, ali interes sploh obstaja. Nevladniki dodajajo, da prav tako ni jasno, če so opredeljena zemljišča sploh primerna za kmetovanje.
Kljub nejasnosti glede interesa za tako početje in primernosti opredeljenih zemljišč, pa po besedah nevladnikov vladni nalog jasno in nedvoumno nalaga družbi SiDG, da za gozdna zemljišča v lasti države, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobi odločbo za krčitev gozda. "Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG nalaga krčitev gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje," pišejo nevladniki.
Odprava zaraščanja da, a le, če prispeva k samooskrbi
Nevladne organizacije so v izjavi za javnost zapisale, da je krčitev gozda z namenom povečanja kmetijskih površin lahko smiselna poteza, a le, če je že predhodno izkazan interes kmetov po obdelavi teh površin.
"Za dvig prehranske samooskrbe se ne 'brije' tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene kasneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje," pravi Tomaž Mihelič iz DOPPS.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po podatkih letnega poročila za leto 2019 že razpolago z okoli 8600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, drevjem, ali pa os v zaraščanju. Nevladniki opozarjajo, da bi moralo v okviru zagotavljanja samooskrbe za kmetovanje najprej ponovno urediti ta zemljišča, a že za njih očitno ni "interesa na strani kmetov in lokalnih skupnosti", saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam ta zemljišča težko odda v zakup.
So zemljišča sploh primerna za kmetovanje?
Nevladniki pišejo, da gre najverjetneje pri večini zemljišč pod vprašajem za težko dostopno in nekvalitetno zemljo. Zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, so po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) večinoma za kmetijstvo manj primerna zemljišča, bodisi zaradi odročnosti, bodisi zaradi velikih naklonov na hribovitih območjih. Najkvalitetnejša ravninska kmetijska zemljišča se v Sloveniji pogosto raje pozidavajo in asfaltirajo in se jih ne pušča v zaraščanje.
»Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi«, izpostavlja Nina Tome iz Focusa.
»Ker so med zemljišči zagotovo tudi taka, ki so zanimiva za pozidavo, lahko na podlagi dosedanjih izkušenj sklepamo, da bo v primeru poseka prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče, kar bi predstavljalo velik odmik od dviga samooskrbnosti s hrano in dodatno uničevanje okolja ter neprecenljive funkcije gozda«, dodaja Tome.
Pomen gozdov v spopadanju s podnebno krizo neprecenljiv
"Težko je pretiravati s poudarjanjem pomembnosti zaščite gozda pri spopadanju s podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti, ki smo jima priča, ter socialnimi funkcijami, ki jih gozdovi predstavljajo za zdravje in kakovostno življenje prebivalcev," poudarja Renata Karba iz Umanotere.
Nevladniki še trdijo, da je poteza vlade škodljiv odmik od sicer dolgoletne tradicije trajnostnega upravljanja s slovenskimi gozdovi.
"MKGP bi za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko naredilo veliko več s spodbujanjem predvsem ravninskih kmetij, da zmanjšajo obseg živinoreje. S tem bi se za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, kjer imamo največji primanjkljaj domače pridelave, sprostila kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih zdaj zaseda pridelava krme za živino. Zmanjšanje obsega živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe," še dodaja Karba.
