V javnem zavodu, kjer je zaposlena premierjeva soproga Urška Bačovnik Janša, se je v zadnjih tednih zgodilo več presenečenj. Najprej je februarja nepričakovano odstopila direktorica Margareta Guček Zakošek. Namesto nje so v začetku tega tedna izbrali Aleksandra Svetelška, ki v nasprotju s protikandidati ni imel nobenih izkušenj v zdravstvu. Toda, kot razkrivajo na portalu necenzurirano.si, je bil zmagovalec boja znan vnaprej. Ključno vlogo pri tem pa je odigral sam vrh vlade.
Tako naj bi po navedbah več virov Zdravko Počivalšek osebno posredoval pri predsedniku vlade Janezu Janši in ga »spomnil«, da celjska bolnišnica spada v kvoto njegove stranke Konkretno. Kmalu zatem naj bi člani sveta zavoda, ki jih je imenovala država oziroma koalicijske stranke, začeli dobivati klice iz Janševega kabineta in – navodila, naj glasujejo za Svetelška. Pri tem naj bi bila najbolj aktivna državna sekretarka Jelka Godec, sicer nekdanja poslanka SDS. Podobno je bilo v začetku lanskega leta, ko sta Godčeva in Vinko Gorenak »prepričevala« člane sveta, naj glasujejo za Guček Zakoškovo, sicer vidno članico stranke SMC (zdaj Konkretno).
Zakaj je celjska bolnišnica tako pomembna za Počivalška? Zaradi preiskave sporne nabave ventilatorjev. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) že od spomladi 2020 preverjajo vlogo Guček Zakoškove v dogovorih med podjetjem Geneplanet, ki je državi dobavilo ventilatorje, in ministrom Počivalškom, prvoosumljenim v preiskavi poslov z zaščitno opremo. Geneplanet je bil namreč že pred nastopom Janševe vlade izbran za privilegiranega dobavitelja ventilatorjev. Referenco, ki mu je odprla vrata do večjih državnih dobav, je dobil s poslom s Splošno bolnišnico Celje.
Glasovanje po vesti ali političnem navodilu?
Sprva drugačni načrti
Nova direktorica bi morala postati Irena Nunčič, dolgoletna članica SDS. Ta je osem let vodila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, leta 2020 je postala začasna direktorica Fursa, trenutno pa je državna sekretarka na ministrstvu za finance. Zanjo naj bi na začetku lobirali tudi v Janševem kabinetu. Tretji kandidat za direktorja je bil Gregor Pajić, ki je marca odstopil kot direktor Zdravstvenega doma Hrastnik.
V največji vladni stranki naj bi imeli sprva s celjsko bolnišnico drugačne načrte. Nova direktorica bi morala postati Irena Nunčič, dolgoletna članica SDS. Ta je osem let vodila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, leta 2020 je postala začasna direktorica Finančne uprave (Furs), trenutno pa je državna sekretarka na ministrstvu za finance. Zanjo naj bi na začetku lobirali tudi v Janševem kabinetu. Tretji kandidat za direktorja je bil Gregor Pajić, ki je marca odstopil kot direktor Zdravstvenega doma Hrastnik. A nato naj bi, kot rečeno, na sceno stopil Počivalšek in dosegel svoje.
Tako je Svetelšek na ponedeljkovi seji sveta celjske bolnišnice prepričal pet od osmih navzočih članov. Po naših informacijah so zanj glasovali štirje predstavniki države. Odločilni peti glas naj bi oddala predstavnica Mestne občine Celje Maja Papič Lindič, sicer članica Slovenske ljudske stranke (SLS), ki se je s Počivalškovo stranko povezala v gibanje Povežimo Slovenijo. Iz SLS sicer prihaja tudi Pajić.
Predsednik sveta zavoda Matevž Jug, ki je bil imenovan v kvoti SMC oziroma Konkretno, je dejal, da so se odločali na podlagi programov kandidatov in po svoji vesti. Dejansko je Svetelšek potrebno večino glasov dobil kljub pomanjkanju izkušenj v zdravstvu, med predstavitvijo pa je svoj program prebral. »Odločitev je bila politična,« je dogajanje komentiral član sveta Samo Fakin, ki ni glasoval za nobenega od treh kandidatov. Po njegovih besedah Svetelšek obvlada »predvsem finance, drugega pa ne«.
Celjska bolnišnica bi zdaj bolj potrebovala osebo, ki bi uredila odnose med zaposlenimi. Skrhani odnosi so po navedbah več virov posledica vodenja Guček Zakoškove, saj naj bi oblikovala manjšo skupino zaupnikov, ki so odločali o poslih in imeli dostop do ključnih informacij, medtem pa naj bi obračunala s podrejenimi, ki so ji prišli na pot. Nekateri od njih so vložili tožbe in jih tudi že dobili, kar predstavlja dodatne stroške za celjsko bolnišnico.
Proda podjetje, ki nato začne delati za celjsko bolnišnico
Podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu, nakazujejo celo, da je bil novi direktor celjske bolnišnice znan še pred objavo javnega razpisa.
Guček Zakoškova je namreč s položaja odstopila 21. februarja letos; o tem naj ne bi prej nikogar obveščala, toda že takrat so se pojavile neuradne informacije, da se umika zaradi slabega finančnega stanja celjske bolnišnice. V Počivalškovi stranki pa naj bi ji uredili novo zaposlitev. Manj kot teden dni prej je Svetelšek, ki je posloval prek s. p.-ja, na Ajpes poslal vlogo za njegov izbris iz poslovnega registra. Do dejanskega izbrisa je prišlo na dan odstopa Guček Zakoškove. Ali je to naredil, ker se je nadejal prevzema vodenja celjske bolnišnice, ni znano. S Svetelškom nam včeraj ni uspelo priti v stik.
Vprašanja se odpirajo tudi glede poslov med njegovim nekdanjim podjetjem in novim delodajalcem. Svetelšek je bil dolga leta lastnik in direktor podjetja Solit, ki se je ukvarjalo s finančnimi posli. Leta 2017 je odkupilo okoli 660 tisoč evrov vredno terjatev in na podlagi tega prišlo do lastništva neke nepremičnine, ki jo je nato oddajalo v najem. Marca lani se je Svetelšek odločil za prodajo podjetja Solit. Kupec je bilo podjetje Optigas iz Celja, ki je v lasti Tomaža Amona in se ukvarja z energetsko prenovo.
Le nekaj mesecev zatem je podjetje Solit začelo poslovno sodelovati s celjsko bolnišnico. Poleti je tudi že izstavilo prvi račun, od julija do decembra lani pa je od nje prejelo več kot 72 tisoč evrov. Katere storitve konkretno je opravilo za celjsko bolnišnico, ni znano. Njegovega imena med evidenčnimi naročili, ki jih običajno uporabljajo za tako nizke zneske, ni mogoče najti.
Svetelška tožijo za 6,3 milijona evrov
Aleksander Svetelšek je v preteklosti vodil trgovski družbi Engrotuš in Petrol, z obeh položajev pa je moral oditi zaradi domnevno spornih poslov, so poročali mediji. Z enim od nekdanjih delodajalcev ima še vedno nerazčiščene račune. Na celjskem sodišču namreč proti Svetelšku poteka sojenje v odškodninski tožbi, s katero Engrotuš od njega zahteva plačilo kar 6,3 milijona evrov. Toliko je moral Engrotuš plačati banki LHB iz skupine NLB, ki je denar zahtevala na podlagi poroštva makedonski družbi Miladinov Export-Import Struga. Garancijsko izjavo je podpisal Svetelšek, ki je trdil, da je bila garancijska izjava ponarejena. O tem so bili prepričani tudi v Engrotušu, a je sodni izvedenec ugotovil, da je podpis Svetelška na garanciji pristen. Svetelšek je sicer že leta 2013 poskrbel za del premoženja. Družinsko hišo v Šmarju pri Jelšah je prenesel na hčer, nato pa na nepremičnino vpisal prepoved prodaje in dosmrtno služnostno pravico.
