Po oceni službe za analitiko pri GZS je leta 2021 izvoz Slovenije v Rusijo znašal 840 milijonov evrov. To je predstavljalo 2,2 odstotka celotnega izvoza, še pred desetimi leti je ta delež znašal 3,7 odstotka. V izvozu prevladujejo zdravila, kemični izdelki in gospodinjski aparati, v uvozu naftni plini, kemični izdelki in valjani izdelki iz železa. Ob koncu leta 2020 je bilo v slovenskem gospodarstvu 169 milijonov evrov ruskih naložb, zlasti v železarstvu in jeklarstvu ter v turizmu in bančništvu. Naložbe slovenskega gospodarstva v Ruski federaciji, predvsem v farmacijo in logistiko, so znašale 470 milijonov evrov.
»Mislil sem, da se kaj takšnega ne bo zgodilo, a se žal je,« ob vojaškem napadu Ruske federacije na Ukrajino pravi Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje.
Na vprašanje, kakšne bodo posledice spopada za slovensko, evropsko in svetovno gospodarstvo, odgovori: »Najverjetneje nas čakajo tektonski premiki.« Benčina pravi, da na večino podjetij s Celjskega, ki so prisotna v Ukrajini in Ruski federaciji, vojna neposredno ne vpliva. Njihovo poslovanje namreč ni odvisno od teh dveh trgov. Še najbolj posledice vojaškega spopada te dni čutijo v celjskem podjetju Bosio, kjer so letos nameravali 30 odstotkov izvoza ustvariti v Rusiji. Vsi posli so se zdaj ustavili, pravi direktor Hugo Bosio. Stroji, ki so jih izdelali za ruskega kupca, čakajo v skladišču.
Po podatkih spletnega portala Izvozno okno je med slovenskimi izvozniki na ukrajinski trg 36 družb s Celjskega. Večinoma gre za srednja in mala podjetja, med velikimi so samo Tajfun, Tastepoint, Cinkarna Celje, Juteks in Kovintrade. Tretjina podjetij je iz Celja, kar nekaj jih je iz Savinjske doline, tri so iz Slovenskih Konjic. Nobeno od teh podjetij, pravi Tomaž Benčina, ni odvisno od prodaje svojih izdelkov v Ukrajini, saj večinoma vsi največji del prihodkov ustvarijo z izvozom na zahodnoevropske trge.
V Rusko federacijo izvaža 50 družb iz celjske regije. Med njimi je večina tistih, ki so prisotne na ukrajinskem trgu. Podjetja Tajfun, Unior in Bosio imajo v Moskvi tudi svoja predstavništva.
Dva projekta »na čakanju«
Med podjetji s Celjskega, ki te dni najbolj občutijo posledice vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, je vsekakor Bosio.
Podjetje Bosio, ki se je v treh desetletjih delovanja doma in predvsem po svetu uveljavilo kot uspešen izdelovalec industrijskih peči ter pralnih linij za metalurško industrijo, je svoj prvi posel v Rusiji sklenilo leta 2004, od leta 2008 ima v Moskvi tudi hčerinsko družbo. Pred nekaj leti je svoje dejavnosti v Rusiji nekoliko zmanjšalo in jih povečalo v Evropi, a še vedno tretjino prihodkov ustvari na ruskem trgu. »Tudi letos smo načrtovali, da bomo na ruskem trgu ustvarili 30 odstotkov prometa, a se je zdaj vse ustavilo. Konec februarja bi morali v Rusijo poslati pet kamionov s svojimi izdelki. Pošiljka je še vedno v skladišču in ne vemo, kdaj, če sploh, bo lahko šla na pot. Ker gre za izdelke serijske proizvodnje, jih bomo lahko ponudili drugim kupcem, ampak kljub temu sta čakanje in predvsem negotovost, kaj vse se še lahko zgodi, zelo neprijetna. Napetost v podjetju je velika. Ne vemo, kaj bo s plačilnim prometom, kaj bo s prevozom, kakšne bodo nadaljnje omejitve, ki jih bo pri poslovanju z Rusko federacijo sprejel zahodni svet,« se sprašuje direktor Hugo Bosio.
Slovenski izvoz v Ukrajino je lani znašal 240 milijonov evrov, kar je 0,6 odstotka vsega izvoza. Pred 10 leti je bil delež izvoza 1-odstoten. Najbolj zastopane blagovne skupine v izvozu so zdravila in gospodinjski aparati, v uvozu valjani izdelki iz železa in les za ogrevanje ter embalažo. Med pomembnejšimi ukrajinskimi naložbami v slovensko gospodarstvo je nakup Perutnine Ptuj, slovenskih naložb v Ukrajini pa ni oziroma so po besedah službe za analitiko tako majhne, da jih statistika ne zaznava.
Podjetje Bosio je za letos sklenilo tudi posel s ruskim podjetjem, ki izdeluje traktorje in kombajne. Dogovorilo se je za dva projekta. Prvega bi v Celju dokončali julija, drugega avgusta, a so se odločili, da ju bodo dali »na čakanje« vsaj za mesec. »Razmere so res težke, še težje je v tem času sprejemati odločitve. Posledice vojne in ukrepov, ki jih Evropa sprejema proti Ruski federaciji, so nepredvidljive. Ne bi radi prekinili odnosov s svojimi ruskimi kupci. Ne bi radi porušili vsega, kar smo gradili več let ter si s tem pridobili sloves dobrega in zanesljivega partnerja. Tako kot povsod drugod so tudi ruski kupci občutljivi in je treba z njimi ravnati previdno,« pravi Bosio.
»Rusija je prevelika, da bi jo odrezali«
Podjetje Bosio ima v Moskvi hčerinsko podjetje s 13 zaposlenimi, ki se kljub vsem težavam trudijo normalno delati. »Upam, da se bo rubelj stabiliziral, čeprav naj bi ga čakalo še eno znižanje vrednosti. Kdor ne posluje z Rusijo, krize ne občuti. Evropsko gospodarstvo dela normalno, a se bo moralo pripraviti na posledice tega vojnega spopada,« opozarja Hugo Bosio, ki upa, da se zaradi ukrepov gospodarstvo Rusije ne bo preveč zamajalo, saj bi posledice občutil ves zahodni svet. »Rusija je prevelika, da bi jo kar odrezali od Evrope,« še pravi.
Časi, ki jih zdaj preživlja podjetje, niso najtežji v njegovi zgodovini, poudarja Bosio. Že pred leti se je zgodilo, da je izgubilo pomembna in velika naročila, a je uspešno izplavalo iz krize. Po težavah leta 2020, ko so jim ukrepi zaradi epidemije občutno oklestili prihodke, so v podjetju zaradi dobrega lanskega poslovanja dobili zagon. »Leto 2022 bomo preživeli tudi brez Rusije, a me je strah, kaj bo prihodnje leto, če se bo kriza nadaljevala in se bodo naložbe v podjetjih ustavile,« pravi Hugo Bosio.
