Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s sedežem v Parizu je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki vladnim uslužbencem držav članic omogoča dialog ter analizo zasnove in učinkov politik, ki naj bi izboljšale socialno-ekonomsko blaginjo svetovnega prebivalstva. Delo vodi sekretariat, ki ga sestavljajo gospodarski in politični analitiki, usposobljeni za vse vidike gospodarstva.
V slovenskem sistemu zavarovanj se pojavlja veliko težav pri prehodu iz zdravstvenega zavarovanja v invalidsko zavarovanje in pri uvajanju poklicne rehabilitacije, oziroma vračanju dolgotrajno bolnih in invalidov na trg dela. Odgovornosti na tem področju so razdeljene med Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Trenutno velja sistem, ki omogoča, da so bolni lahko v bolniškem staležu nedoločen čas, razlike med bolniškim nadomestilom in invalidnino pa so znatne. Zavod za zdravstveno zavarovanje beleži tudi primere zavarovancev, ki so bili v bolniškem staležu tudi 10 let in več. Skoraj tretjina bolniških naj bi trajala več kot leto dni.
Namesto treh le še ena komisija
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je prosilo organizacijo OECD, da pregleda naš sistem in poda priporočila za smiselne spremembe. Prejšnji teden je so tako prejeli dokument, pri nastajanju katerega so sodelovale vladne službe, zavarovalniške družbe in zavodi, invalidske organizacije in socialni partnerji, na podlagi priporočil pa naj bi se oblikoval akcijski načrt za zgodnje ukrepanje. Dokument kot eno ključnih težav izpostavlja velikodušnost bolniških nadomestil. Torej ker so bolniška nadomestila znatno višja od invalidskih in niso časovno omejena, naj bi si tisti, ki jih pestijo trajne zdravstvene težave, prizadevali, da bi čim dlje ohranjali bolniški stalež. Navajajo podatek, da je leta 2019 skoraj ena od treh odsotnosti trajala leto in več. A o tem, kakšen status bo imel zavarovanec, seveda ne odloča sam, ampak komisije. Prepoznali so težavo, da imamo ločene komisije, ki odločajo o podaljšanju bolniškega staleža in priznanju invalidnosti. Tako dokument priporoča uvedbo enotnega organa, ki bi odločal bodisi o bolniški bodisi invalidnosti in hkrati napotil na poklicno rehabilitacijo.
Hitreje na rehabilitacijo
Strokovnjaki OECD so bistveno pomanjkljivost našega sistema opazili tudi v tem, da se dolgotrajno bolni in invalidi na poklicno rehabilitacijo napotijo šele, ko je zdravljenje zaključeno. Zato so predlagali vzpostavitev vzporednega sistema vračanja na delo in rehabilitacije, ki bi se začel izvajati najkasneje tri mesece po nastanku bolezni ali poškodbe. Ob tem predlagajo tudi ureditev, ki bi omogočala odpustitev dolgotrajno bolnega po letu dni, njegovo uvajanje na trg dela in nadomestila za bolniško pa bi prevzel zavod za zaposlovanje.
Tak naj bi bil nov sistem
Nov sistem invalidskega in zdravstvenega zavarovanja bi bil glede na priporočila OECD na splošno tak: V začetnem obdobju bolezni, ki traja približno tri mesece, bolni delavci po potrebi prejmejo zdravljenje in zdravstveno rehabilitacijo, medtem ko o morebitnih premislekih glede vrnitve na delo (in morda vseh nadomestilih) odločata delodajalec in zaposleni. Po treh mesecih bolezni se začnejo usklajena prizadevanja za pomoč delavcem za vrnitev na prejšnje delovno mesto, medtem ko se zdravljenje in zdravstvena rehabilitacija po potrebi nadaljujeta. V tem obdobju je poklicna rehabilitacija, osredotočena na prejšnje delovno mesto in v tesnem sodelovanju z delodajalcem, ključnega pomena, odpustitev pa ni mogoča. Za denarna nadomestila je odgovoren Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), poklicna rehabilitacija pa je v pristojnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Po približno enem letu se prizadevanja za vrnitev na delo razširijo na celoten trg dela, pogodba o zaposlitvi pa lahko preneha. V skladu s tem se odgovornost za poklicno rehabilitacijo prenese na ZRSZ, in ko se nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni končajo, kot je predlagano, se odgovornost za nadomestila prenese na ZPIZ in ZRSZ (ter centre za socialno delo). Brezposelni, ki so bolni, se obravnavajo podobno kot bolni zaposleni. Ker so bolni, se ZZZS ukvarja z zdravstveno rehabilitacijo in morda tudi s plačilom nadomestila. Poklicna oziroma zaposlitvena rehabilitacija ostane v rokah ZRSZ, saj ti ljudje nimajo službe ali delodajalca, vendar lahko po potrebi vključuje ZPIZ.
