Vojna proti epidemiji novega koronavirusa v Sloveniji je očitno zaključena, nasledila jo je rusko-ukrajinska vojna. Premier Janez Janša je v približno desetminutnem govoru na shodu v podporo Ukrajini navedel 14 do 15 statističnih podatkov o ukrajinski državi, izmed katerih jih vsaj šest ni točnih.
Predsednik vlade je vse podatke prepisal iz članka z naslovom Zakaj je ukrajinska ekonomija pomembna za Rusijo, ki je bil objavljen na spletni strani InvestmentMonitor.ai, ki ima domeno registrirano na otoku Angvila v Karibskem morju.
Presedniku vlade ob tem sporočamo nesporen statistični podatek, povezan z bojem proti covidu v Sloveniji. V sredo, na dan shoda, se v Sloveniji proti covidu ni cepila niti ena oseba, medtem ko je bila okužba z virusom usodna za deset prebivalcev Slovenije.
»Ukrajina ima druge največje zaloge železove rude na svetu in je tretji največji svetovni izvoznik«
Skupna svetovna zaloga surove železove rude je po uradnih podatkih kanadske vlade leta 2020 znašala 175 milijard ton. Največje zaloge železove rude se nahajajo v Avstraliji, tam je 50 milijard ton oziroma 28,5 odstotka vse železove rude na svetu. Na drugem mestu ni Ukrajina, temveč s 34 milijardami ton Brazilija (19,4 odstotka svetovnih zalog), sledita Rusija s 25 milijardami ton (14,2 odstotka svetovnih zalog) in Kitajska z 20 milijardami ton. Šele na šesto mesto na svetu se s šestimi milijardami ton zalog surove železove rude uvršča Ukrajina.
Zadnji zanesljivi pregled največjih izvoznikov surove železove rude je leta 2016 opravil Observatorij za ekonomsko kompleksnost, ki deluje v okviru svetovno znanega Inštituta za tehnologijo v ameriški zvezni državi Massachusetts. Glede na njihove podatke Ukrajina ni tretji največji izvoznik surove železove rude na svetu, temveč peti. Največ železove rude je leta 2019, v vrednosti dobrih 34,3 milijarde evrov, izvozila Avstralija, sledijo Brazilija (12,7 milijarde), Južna Afrika (3,77 milijarde) in Kanada (2,39 milijarde) ter na petem mestu Ukrajina (1,7 milijarde).
»Putin je napadel Ukrajino tudi zato, ker ima Ukrajina največje zaloge uranove rude v Evropi«
Agencija za jedrsko energijo, ki deluje pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) v skupnem poročilu za leto 2020 ugotavljata, da ima največje zaloge uranove rude na evropski celini Rusija, in ne Ukrajina. V Rusiji, ki je po površini največja država na svetu, je osem odstotkov vseh svetovnih zalog, medtem ko ima Ukrajina dva odstotka svetovnih zalog. Kazahstan, ki sicer spada v Azijo, a del države sega tudi na evropsko celino, se lahko pohvali s 14 odstotki svetovnih zalog.
»Ukrajina je na četrtem mestu na svetu po rudnih bogastvih«
Uveljavljeni mednarodni medijski portal Business Insider je leta 2011 objavil lestvico držav z največjimi zalogami rudnin. Po njihovih podatkih vrednost rudnih bogastev, od mineralov do kovin, v ukrajinski zemlji znaša 466 milijard evrov, kar državo uvršča na deveto, in ne, kot je zatrdil premier, na četrto mesto na svetu. Tudi na tem seznamu se je Rusija znašla pred Ukrajino. Rusija je namreč druga z rudninami najbolj bogata država na svetu. Ocenjena vrednost rudnih bogastev v Rusiji je 1477 milijard oziroma 1,47 bilijona evrov. Z rudninami daleč najbogatejša država je sicer Južna Afrika, vrednost njenih rudnin je ocenjena na 2,5 bilijona evrov.
»Ukrajina ima največje površine plodne zemlje v Evropi«
Še ena kategorija, v kateri je Rusija prehitela Ukrajino. Glede na podatke s spletne strani World population review je Rusija na tretjem mestu po površini plodne zemlje na svetu, medtem ko se Ukrajina uvršča na deseto mesto. Ukrajina ima na voljo 32 milijonov hektarjev plodne zemlje, kar je štirikrat manj, kot je premore Rusija, ki ima na voljo 123 milijonov hektarjev plodne zemlje.
»Ukrajina ima tretje največje zaloge plina iz skrilovcev v Evropi«
Glede na podatke evropskega portala ResearchGate, ki je namenjen znanstvenikom in raziskovalcem, trditev premierja Janeza Janše ne drži. Največje ocenjene zaloge plina iz skrilovcev ima v Evropi Rusija. Rusija ima po ocenah osem trilijonov kubičnih metrov plina, »skritega« v skrilovcu, sledita Poljska s 4,1 trilijona kubičnih metrov plina in Francija s 3,8 trilijona kubičnih metrov, na četrtem mestu pa je Ukrajina, katere zaloge plina v skrilovcu so ocenjene na 3,5 trilijona kubičnih metrov.
