Slovenci Cizlja v zadnjem obdobju poznamo predvsem po modeliranju poteka epidemije sars-cov-2, a se je tokrat dotaknil teme, ki je precej bližje njegovi stroki. »Vse kaže, da je jedrska elektrarna Zaporožje v nočnem napadu utrpela manjše poškodbe. Še vedno je v rokah Ukrajine, ena izmed 6 enot deluje, sevanje v okolici ni povečano,« je zapisal uvodoma. Od njegovega zapisa so se stvari nekoliko spremenile, saj naj bi po navedbah ukrajinskih oblasti ruska vojska že prevzela nadzor nad elektrarno. Ukrajinskim gasilcem je sicer zjutraj požar po večurnem posredovanju uspelo pogasiti. Zagorelo je v enem od poslopij na območju elektrarne. Šlo naj bi za stavbo, namenjeno vajam, a je obstajala nevarnost, da bi se požar razširil na druge objekte. Na območju sicer niso zaznali povišanega radioaktivnega sevanja, »bistvena« oprema pa naj bi ostala nepoškodovana, poroča STA.
Cizelj je nato javnost nekoliko pomiril z »zelo pomembnim« pojasnilom, da »jedrski reaktorji v jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe.« Po njegovih navedbah tovrstni izstrelki, ki zgrešijo svoj pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno, ko torej gre za »nenameren napad,« »elektrarno lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo.« Ti so namreč nameščeni v »bunkerjih, torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plasteh armiranega betona.« Bunkerji služijo predvsem zaščiti osebja pred sevanjem med normalnim obratovanjem elektrarne, zelo prav pa »pridejo tudi med potresi in morebitnimi padci letal, ki sodijo med predvidene obremenitve “bunkerjev” in jih bunkerji lahko prenesejo,« je še zapisal Cizelj. Za konec je poudaril, da je za »težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico potreben nameren, usmerjen in intenziven vojaški napad.«
Dogodek ne vpliva na ozemlje Slovenije
Da je v nočnih urah prišlo do obstreljevanja in posledično požara v jedrski elektrarni Zaporožje, so po navedbah slovenskega ministrstva za okolje in prostor potrdili tudi v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA). Po njihovih pojasnilih je požar izbruhnil na »stavbah, ki niso vitalne za jedrsko varnost elektrarne.« Osebje v elektrarni še naprej dela in nadzoruje stanje, pri čemer na lokaciji še vedno deluje ena od šestih enot. Dve enoti so ustavili in jih ohlajajo, preostale tri enote pa so bile zaustavljene že prej, so zapisali in dodali, da je »hlajenje elektrarne zagotovljeno, povišanega sevanja v okolju pa niso zaznali.« Po navedbah ministrstva dogodek spremlja strokovna skupina Uprave RS za jedrsko varnost, ki bo o nadaljnjem dogajanju obveščala javnost. Dogodek sicer nima vplivov na slovensko ozemlje, so še navedli.
»Moteč dogodek«
Da nočni požar jedrski elektrarni Zaporožje ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, je danes za STA ocenil slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Kot je dodal, je po njegovem vedenju prišlo do požara v šolskem centru elektrarne in zato ni povezan z jedrsko varnostjo, je pa »moteč dogodek.« Ob tem je Gregorič pojasnil, da je jedrska elektrarna Zaporožje največja v Ukrajini, "mogoče celo v Evropi", in ima šest reaktorjev vrste VVER, s po tisoč megavati elektrike, ter je na lokaciji, kjer je še 3000 megavatov termoelektrarn, tako da gre za ogromen energetski kompleks.
Po besedah Gregoriča so Rusi, če so zasedli ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, najverjetneje ukrajinskim operaterjem dovolili, da nadaljujejo z delom. Tam zaposleni bi lahko morda imeli težave z rednim prihajanjem na delo, a imajo v jedrski elektrarni v okviru sistema civilne zaščite v primeru jedrskih nesreč zagotovo tudi možnost prenočitve, hrane in vode, je še dejal.
O tem, koliko so poškodovani daljnovodi in transformatorske postaje v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, slovenski strokovnjak za jedrsko elektrarno nima podatkov, a tudi če bi bili poškodovani vsi daljnovodi v okolici in če so reaktorje ustavili, imajo na lokaciji dizelske generatorje, ki imajo dovolj elektrike za delovanje varnostnih sistemov, poleg tega so na lokaciji še termoelektrarne, tako da je lahko omogočena elektrika.
Na vprašanje, kaj je glavna grožnja za katerokoli jedrsko elektrarno v vojaškem spopadu, je Gregorič odgovoril, da ima večina jedrskih elektrarn skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija, cezija itn. »Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v nobenem interesu,« je še dodal.
Primerjava s Černobilom ni na mestu
Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju po besedah Gregoriča ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalni uparjalnike, tisti v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem, kar je »čisto drugo«, je pojasnil.
Ukrajina ima trenutno skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so po navedbah Gregoriča solidno vzdrževani. Takšnih reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.
Za razliko od nesreče v nuklearki je pri jedrski bombi verižna reakcija, ki je podobna, a je bistveno hitrejša. V sodobnih bombah je pet do deset kilogramov plutonija ali urana. Pri atomski bombi je glavni učinek tlačni sunek, visoka temperatura ter gama in nevtronsko sevanje v milisekundi ter elektromagneti pulz, ki uniči vse telefone in mobilne naprave v določenem krogu.
Pri jedrski nesreči, kot sta bili v ukrajinskem Černobilu ali japonski Fukošimi, pa gre za sto ton urana, goriva, ki je v reaktorju, in nekaj sto kilogramov ali več plutonija, ki je v gorivu, ker reaktor dela. Ni takega tlačnega vala in temperaturnega šoka, so pa izpusti radionuklidov, ki se dvigajo v zrak in jih veter nosi in to povzroči kontaminacijo ozemlja in če to nosi oblak, povzroči tudi sevanje iz oblaka in ko padejo aerosoli na tla, to povzroči tudi sevanje od tal do človeka in tako pride do kontaminacije vode, hrane itn. To je velika razlika. Urana, plutonija in radionuklidov, ki se sprostijo pri nesreči v jedrski elektrarni, je bistveno več kot pri atomski bombi, je še pojasnil.
