Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 21. in 23. februarjem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9407 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3515 jih ni bilo dosegljivih, 3677 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1165 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo obeh anket so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%). Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, bi bila zmagovalka parlamentarnih volitev, če bi bile te jutri. S strankami Koalicije ustavnega loka (KUL) bi imela trdno večino za sestavo vlade, pri čemer bi se volitev zagotovo udeležilo skoraj 62 odstotkov ljudi.
To ugotavlja volilna napoved, ki jo je med 21. in 23. februarjem za Svet24, Večer, Primorske Novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. V anketi je za Gibanje Svoboda glasovalo dobrih 21 odstotkov vprašanih. To je dve odstotni točki več od deleža vprašanih, ki bi na volitvah obkrožili Slovensko demokratsko stranko (SDS). Sledijo tri opozicijske stranke: Socialni demokrati (SD), Levica in Lista Marjana Šarca (LMŠ). Prag državnega zbora bi prestopili še Nova Slovenija (NSi), Stranka Alenke Bratušek (SAB) in koalicija Povežimo Slovenijo (PoS).
Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način torej, kot če bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 ljudi, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju. Volilne napovedi bomo do aprilskih volitev objavljali na 14 dni, zadnjo pa 22. aprila, torej pred začetkom volilnega molka.
Kdo so volivci Gibanja Svoboda
Gre za četrto volilno napoved, ki jo je agencija opravila letos, zato je že mogoče ugotoviti nekatere trende. Najprej: stranka Gibanje Svoboda po prihodu na politično sceno resno ogroža relativno zmago SDS, ki se je pred tem zdela kot gotovo dejstvo. Njena podpora se je v zadnjih dveh tednih ustalila. S SD, Levico, LMŠ in SAB bi lahko sestavila trdno vlado, ki bi imela v parlamentu podporo 56 poslancev – le štiri manj od ustavne večine.
Kdo so volivci Gibanja Svoboda? Med njimi prevladujejo tisti, ki niso pripravljeni voliti nobene druge stranke, in nekdanji volivci SMC. Kot ugotavlja raziskava, dobro petino podpornikov Gibanja Svoboda predstavljajo tisti, ki ali niso šli na zadnje volitve leta 2018 ali pa se ne spomnijo, koga so volili. Pomembna baza so tudi nekdanji volivci SMC. Kar 38 odstotkov vprašanih, ki so v anketi glasovali za stranko Roberta Goloba, je odgovorilo, da je na zadnjih volitvah obkrožilo nekdanjo Stranko Mira Cerarja.
Za zdaj Gibanje Svoboda ni pretirano poseglo v bazene volivcev ostalih opozicijskih strank. SD bi v povprečju še vedno obkrožila dva od treh volivcev iz leta 2018. Na levi sredini bi največ glasov med volivci, ki pred štirimi leti niso šli na volitve, prejela LMŠ.
Sateliti najedajo podporo SDS
SDS ostaja na drugem mestu. Agencija je začela anketirati v ponedeljek, 21. februarja. Na isti dan je državni zbor obravnaval predlog za uvedbo energetskih bonov in drugih ukrepov zaradi podražitev stroškov ogrevanja. Ti so bili tarča številnih kritik, saj niso zajeli številnih najbolj ogroženih skupin. Anketa se je končala v sredo, 23. februarja, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila, da je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pri nabavah ventilatorjev med epidemijo kršil integriteto in presegel pristojnosti.
Toda pri tem velja opozoriti, da domet SDS v anketah Ninemedie že mesec dni ne presega 22 odstotkov. Jasno tudi postaja, da so ji del glasov začele jemati satelitske stranke, na katere stranka Janeza Janše po volitvah računa pri sestavljanju koalicije. Odgovori anketirancev tako kažejo, da bi za Povežimo Slovenijo glasovalo kar 14 odstotkov ljudi, ki so na zadnjih volitvah leta 2018 obkrožili SDS. Janši lahko tako prav koalicija Zdravka Počivalška, Marjana Podobnika, Franca Kanglerja in Andreja Čuša odnese pomembne odstotke v boju za relativno zmago, s katero bi pred svojimi pristaši pozneje lažje opravičil, da »mu ne dovolijo sestaviti vlade«.
Še en del nekdanjih volivcev SDS, za zdaj dobrih osem odstotkov iz leta 2018, se je začel prelivati k populistični stranki Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović, organizator jesenskih protestov proti pogoju PCT. Gre za politika, ki bi lahko Janši kot »trojanski konj« odločilno pomagal pri sestavi vlade. V več programskih točkah je blizu SDS, predvsem pri davčni razbremenitvi bogatejših, saj se Resni.ca zavzema za uvedbo enotne davčne stopnje.
Volivci še vedno odločeni iti na volitve
Na koga lahko SDS še računa? Za zdaj trendi kažejo, da se bo v parlament uspelo uvrstiti NSi, a ankete kažejo, da bi dobila manj poslancev kot leta 2018. Vedno težja se ta naloga zdi za Našo deželo Aleksandre Pivec, ki že mesec dni ostaja pri deležu od 2 do 2,5 odstotka. Kot je že nekaj časa slišati v političnih krogih, se bodo v SDS prej ko slej dokončno odločili, ali in kako bodo prerazporedili podporo satelitom: koliko časa bodo še stavili na Pivčevo, v kolikšni meri pa pomagali graditi podporo Počivalšku, Kanglerju, Podobniku in ostalim.
Ostale politične stranke so za zdaj dokaj daleč od parlamentarnega praga, kaže volilna napoved. Že mesec dni ostaja nespremenjen tudi trend volilne udeležbe. Tudi tokrat bi se volitev po lastnih besedah zagotovo udeležilo skoraj 62 odstotkov vprašanih. V tem primeru bi na volitve prišlo približno 1,05 milijona ljudi, kar je skoraj 150 tisoč več kot leta 2018.
