Novice Svet24

Rekorder Mahnič
Od leta 2015 do začetka leta 2020 je izobraževanje oziroma jezikovne tečaje med vsemi poslanci največkrat koristil poslanec SDS Žan Mahnič, ki je danes državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Za skupno 167 ur različnih tečajev nemškega jezika, ki se jih je Mahnič udeležil kot poslanec, smo davkoplačevalci odšteli 5748 evrov.

STA

Poslanke in poslanci imajo v primerjavi z drugimi zaposlenimi državljani številne privilegije, med katere spada tudi brezplačno izobraževanje. Vsako leto jim pripada izobraževanje v višini največ 800 evrov. Gre za namenska sredstva, ki jih lahko predstavniki ljudstva porabijo za seminarje, tečaje, kot sta računalniški in jezikovni, simpozije, delavnice in druge podobne oblike funkcionalnega izobraževanja. V primeru udeležbe na tečaju poslancu celo pripada prost delovni dneva. Večina poslancev se sicer odloči za učenje oziroma izpopolnitev znanja tujega jezika.

Pregled koriščenja izobraževanja za poslance kaže, da v posameznih poslanskih skupinah obstajajo jezikovne agencije, katerih storitve poslanci pogosteje koristijo, medtem ko je bila SDS edina poslanska skupina, ki je prav vse tečaje izvedla prek enega podjetja, to je Candor-Dominko s sedežem na Vrhniki, katerega direktorica in solastnica je Mirjam Dominko. Slednja se je na lokalnih volitvah leta 2014 in 2018 neuspešno potegovala za občinsko svetnico SDS na Vrhniki.

Plačnik državni zbor, naročnik SDS, izvajalec podjetje kandidatke SDS

Od julija leta 2014 do januarja leta 2020 smo davkoplačevalci za jezikovno izobraževanje poslancev plačali 101.480 evrov za skupno 3284 ur različnih tečajev. Slabo tretjino, 28.694 evrov, je dobilo podjetje Candor-Dominko, ki je v tem času za poslance SDS izvedlo 829 ur jezikovnih tečajev. Plačnik storitve je bil državni zbor, naročnik SDS, izvajalec pa podjetje kandidatke SDS na lokalnih volitvah. S tem manevrom je proračunski denar, ki je namenjen izobraževanju poslancev, prišel nevarno blizu politični stranki. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšno je lahko ob tako tesnih povezavah zagotovilo, da je bila storitev dejansko opravljena.
V začetku leta 2020 je zadevo pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije, poslovno sodelovanje med SDS in podjetjem Candor-Dominko pa se je zaključilo. Po tem, ko je protikorupcijska komisija februarja 2020 prejela prijavo, je Candor-Dominko od državnega zbora za opravljanje jezikovnih tečajev prejel le eno nakazilo. »Nič ni bilo narobe, zaradi epidemije smo izvedli manj jezikovnih tečajev,« nam je na vprašanje, zakaj se je prenehalo sodelovanje, odgovorila Mirjam Dominko.

Protikorupcijska komisija nenavaden tok denarja še vedno preverja. »Zadeva je v zaključni fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega preverjamo, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in se na podlagi tega odločimo o (ne)uvedbi preiskave. Ker predhodni preizkus še poteka, vam več konkretnih informacij o zadevi v tej fazi ne moremo posredovati,« je odgovorila Iva Gruden, predstavnica za odnose z javnostjo Komisije za preprečevanje korupcije.

Že videz nasprotja interesov zmanjšuje integriteto

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti pojasnila, da se morajo uradne osebe v praksi izogibati okoliščinam oziroma postopkom, v katerih se odloča o pravicah oziroma koristih zanje, za njihove družinske člane in druge fizične ali pravne osebe, s katerimi imajo »osebne, poslovne ali politične stike«.

Institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov oziroma omejevanje nasprotja interesov pri izvajanju javnih nalog tako po navedbah komisije predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter upravljanja z javnimi sredstvi. S tega vidika sta pomembna dejansko nasprotje interesov in »zgolj« videz nasprotja interesov. »Že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe, s tem pa zmanjšuje integriteto in verodostojnost samega organa,« so poudarjali v komisiji.

Protikorupcijska komisija že zaznala prikrito financiranje strank

V letu 2020, ko je poslanska skupina SDS prenehala koristiti storitve podjetja Candor-Dominiko, je družba zabeležila dobrih 10.000 evrov izgube, medtem ko so leto prej ustvarili 2500 evrov dobička, je razvidno iz spletne aplikacije Gvin. Od leta 2015 do 2020 je sicer Candor-Dominko le v dveh letih (2015 in 2017) zabeležil dobiček. V omenjenem obdobju je podjetje skupno ustvarilo za 15.048 evrov izgube. Za izvajanje jezikovnih tečajev, katerih naročnik je bil SDS, plačnik pa državni zbor, je Candor-Dominko v tem času prejel skupno dobrih 30.000 evrov.

Komisija za preprečevanje korupcije je v preteklosti zaznala nenavadne prakse pri naročanju izobraževalnih storitev za poslance. Leta 2012 je ob obravnavi nekdanjega poslanca Ivana Vogrina sprejela sistemsko načelno mnenje glede porabe javnega denarja, ki je poslancem in poslanskim skupinam na voljo za izobraževanje in strokovno pomoč.

Ugotovila je, da so poslanci v več primerih predlagali sklenitev pogodbe za najem storitev odplačnega svetovanja oziroma strokovne pomoči poslanskim skupinam ali nepovezanim poslancem s fizičnimi ali pravnimi osebami, s katerimi so imeli neposredne osebne ali poslovne stike. »Navedene okoliščine predstavljajo nasprotje interesov,« so takrat zapisali v sistemskem načelnem mnenju.

Komisija je ob tem opozorila, da pri postopkih naročanja in izplačila sredstev, namenjenih strokovni pomoči poslanskim skupinam, transparentnost naročanja ter smotrnost, upravičenost in sledljivost porabe javnih sredstev niso optimalno zagotovljene. »Komisija je obenem zaznala porabo teh sredstev, ki bi jo lahko označili za prikrito oziroma posredno financiranje političnih strank in povezanih oseb, kar je v nasprotju z namenom teh javnih sredstev,« so takrat še dodali.