Dejan Židan je danes na ministrstvo za zdravje podal zahtevo za dopolnitev odgovora na svoje januarsko poslansko vprašanje, povezano s pojavnostjo bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah. Židan namreč ni bil zadovoljen z odgovorom zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, saj da je bil ta nepopoln. Še več, Poklukar se je po njegovih navedbah v dopisu želel »izogniti neposrednemu odgovoru na vprašanje o stanju v posameznih bolnišnicah.«
Za kaj pravzaprav gre? Kot je pojasnil Židan, mu je »v roke prišla študija« iz novembra 2017, iz katere je razvidno, da »6,6 odstotka bolnikov, ki pride v slovenske bolnišnice, doživi bolnišnično okužbo.« Gre za tretjo nacionalno presečno raziskavo bolnišničnih okužb, ki jo je takrat v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana v slovenskih bolnišnicah izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Glede na študijo so največji delež bolnišničnih okužb predstavljale pljučnice, sledile pa so okužbe kirurških ran in okužbe sečil, pri čemer je bil delež bolnikov z vsaj eno bolnišnično okužbo najvišji v enotah za intenzivno nego. Avtorji so v poročilu navedli, da je za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb treba »vzpostaviti nacionalno epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb tudi v enotah za intenzivno zdravljenje,« je v prvem poslanskem vprašanju navedel Židan, ki so ga takrat zanimali odgovori na več vprašanj.
Od ministrstva je želel izvedeti predvsem, »kaj se dogaja, ali je kakšen napredek in kakšni so novejši podatki,« ob tem pa ga je zanimalo tudi stanje na tem področju po posameznih bolnišnicah. Odgovora na slednje ni prejel, zato bo po lastnih besedah »vztrajal.«
Židan je tako ministrstvo za zdravje zdaj prosil za podatke o »pojavnosti bolnišničnih okužb po posameznih bolnišnicah« glede na delež bolnikov z bolnišnično okužbo iz navedene raziskave NIJZ. Zaprosil je tudi za zadnje razpoložljive podatke o deležu bolnikov z bakterijsko okužbo MRSA (proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus) po posameznih bolnišnicah in druge podatke, povezane s kazalniki kakovosti higiene rok in uporabo protimikrobnih zdravil.
Kot je pojasnil, imajo prebivalci »kot plačniki zdravstvenih storitev« pravico izvedeti, kaj se z vidika bolnišničnih okužb in s tem povezanih kazalnikov dogaja v posameznih bolnišnicah. »To niso podatki, ki jih je treba skrivati,« je zaključil.
