Na pobudo dunajske mestne uprave in tamkajšnje gospodarske zbornice od konca lanskega marca deluje projekt brezplačnega hitrega samotestiranja, imenovan Alles gurgelt (vse grgra), ki ga je vzpostavilo in zagnalo podjetje Lead Horizon. Test z grgranjem so že lani postopoma uvajali tudi ponekod drugod, denimo v Kanadi pa v Indiji, saj je tak način testiranja primeren za okolja, kjer primanjkuje izšolanega medicinskega osebja.
Prijaznejši od »palčkanja«
Pri testu z grgranjem majhno količino fiziološke raztopine vsaj 30 sekund žvrkljate po ustih, grgrate in na koncu izpljunete v posebno epruveto. Raziskave so pokazale, da so rezultati o prisotnosti virusa v tako pridobljenih vzorcih sline zanesljivejši od večine hitrih antigenskih testov oziroma podobno zanesljivi kot pri vzorcih, odvzetih pri PCR-testu. Za povrh so brezstični, torej brez možnosti prenosa okužbe, saj se človek testira sam, in tudi prijaznejši do uporabnika. Na Dunaju so jim dali prednost predvsem zaradi otrok, za katere je običajno »palčkanje«, torej odvzem brisa s palčko iz nosu, večinoma bolj neprijetno oziroma stresno. Vsaj uro pred testom z grgranjem človek sicer ne sme ničesar pojesti ali spiti, ne sme si umiti zob ali žvečiti žvečilnega gumija, test tudi ni primeren, recimo, za zelo bolne in za majhne otroke, ki tekočine oziroma sline niso sposobni grgrati in izpljuniti.
Preprosto, hitro, poceni
Samotestiranje z izpiranjem ust oziroma grgranjem je, kot rečeno, na Dunaju prava uspešnica, v okviru projekta Alles gurgelt so poskrbeli, da so kompleti za testiranje široko dostopni, tako naj bi jih med drugim na dom dostavljali celo raznašalci pic, ob predhodni prijavi so dostopni tudi turistom oziroma drugim tujim obiskovalcem. Potrebne je sicer nekaj računalniške pismenosti, ker se je treba vključiti v sistem in pridobiti ustrezno kodo za označitev svojega vzorca. Tega po opravljenem samotestiranju oddate na enem od številnih za to določenih mest, rezultat pa prejmete najpozneje v 24 urah. Z Dunaja poročajo, da na dan obdelajo okoli 300.000 tovrstnih vzorcev, strošek enega testa pa je šest evrov (vključno z logistiko, priborom za testiranje in laboratorijsko analizo), torej evro manj, kot je v Sloveniji strošek hitrega antigenskega testa.
Grgranje ni po okusu slovenske stroke
Za to, da testiranje na covid Avstrijce stane manj kot Slovence, gredo zasluge visokotehnološkemu laboratoriju podjetja Lifebrain, največjemu covidnemu laboratoriju v Evropi. V njem zmorejo na dan analizirati tudi 800.000 vzorcev, če je treba, zaposlenim –njihovo število se je v koronskem obdobju povečalo skoraj za trikrat, na 1700 – pomaga še 400 robotov. V pogovoru za RTV Slovenija je direktor podjetja Lifebrain Michael Havel povedal, da je bil eden od motivov za vzpostavitev sistema PCR-testiranja »oderuško drago hitro antigensko testiranje, ki ga ljudem ponujajo 'lovci na srečo'«.
Med katere se pri nas denimo očitno uvršča razvpito podjetje Majbert Pharm, ki je kljub vsem dokazanim nepravilnostim s svojimi testi še vedno močno prisotno v naših zdravstvenih ustanovah. In ki je, mimogrede, po besedah vodilnih iz podjetja Lead Horizon zavrnilo sodelovanje z njimi na področju testov z grgranjem.
Tem pri nas stroka, vsaj uradna, tako ali tako ni naklonjena, ne na ministrstvu za zdravje ne v strokovni skupini, ki jo vodi Mateja Logar. Strokovna skupina je na začetku lanskega avgusta sporočila, da ne priznava testiranja vzorcev iz sline. Zavrnila je prav vse teste s slino, tudi tiste, ki jih je priznavala Evropska komisija in so bili takrat denimo veljavni tudi za vstop na Hrvaško. »Merila, ki jih je določila naša strokovna skupina za hitre teste, so nekoliko strožja od evropskih,« so takrat to odločitev pojasnili na ministrstvu za zdravje. In Slovenci zato še vedno ne grgramo, ampak plačujemo za (drago) loterijo hitrega testiranja.
Nesoglasje tudi glede mask
Ne le glede testov z grgranjem, vodja strokovne svetovalne skupine Mateja Logar se z Avstrijci ne strinja niti glede uporabe maske FFP2. Avstrija, in pri tem nikakor ni edina država, je namreč januarja uvedla obvezno uporabo mask FFP2. Te naj bi veliko bolje zaščitile od navadnih kirurških mask, o čemer pričajo tudi strokovne analize, priporoča jih celo naš premier, ne pa tudi infektologinja Mateja Logar. V vsakdanjem življenju z njo ničesar ne pridobimo, meni, ter da je »težava pri FFP2-maskah, da ščitijo samo nas, da se ne okužimo, ni pa nujno, da ščitijo tudi druge pred nami. Je bolj egoistična maska.« Pri tem je sicer opozorila, da gre predvsem za to, da masko, katerokoli že, pravilno namestimo in nosimo. No, vsaj glede zadnjega se pa z dr. Logarjevo lahko strinjamo.
