Ves zemeljski plin je v Slovenijo uvožen in prav vsega dobimo prek merilne regulacijske postaje Ceršak, ki vodi do avstrijskega plinskega vozlišča Baumgarten, nedavno preimenovanega v centralno evropsko plinsko vozlišče (CEGH).
Nekoč smo plin kupovali tudi iz Italije, vendar je ta dobava v zadnjih letih povsem zamrla. Naše plinovodno omrežje ima še funkcijo prenosnega omrežja do Hrvaške, a ta položaj izgublja, saj se dobava našim južnim sosedom preusmerja prek Madžarske. Nedavno so Hrvati odprli še terminal za utekočinjen plin na Krku, vendar je ves plin, dobavljen prek tega terminala, že zakupila Madžarska.
V letu 2020 smo za slovenske odjemalce prenesli 9596 gigavatnih ur plina, za tuje pa še nadaljnjih 7137, beremo v poročilu Agencije za energijo. Poraba zemeljskega plina v Sloveniji zadnjih deset let zanesljivo narašča, rahel padec smo doživeli v letu 2020, ko je epidemija novega koronavirusa okrnila industrijsko proizvodnjo.
Zakaj cene plina naraščajo?
Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v oktobrskem preliminarnem poročilu poudarja, da je Evropska unija (EU) glede zemeljskega plina skoraj povsem odvisna od uvoza. Ta je v grobem sestavljen od uvoza ruskega plina, ki predstavlja približno 35 odstotkov vsega uvoza in k nam prihaja prek plinovodov, in utekočinjenega zemeljskega plina, ki k nam prihaja z ladjami, predvsem iz Združenih držav Amerike (ZDA) in jugovzhodne Azije.
EU je v zadnjih desetih letih zasledovala strategijo zmanjševanja odvisnosti od ruskih proizvajalcev plina. Trenutne visoke cene so posledica liberalizacije trga, ki je pomenila odmik od dolgoročnih pogodb in dajanje prednosti tržno določenim cenam v realnem času. To je pomenilo, da evropski odjemalci v času stabilne preskrbe nismo mogli koristiti obdobij nižjih cen. Poleg sezonskih pocenitev smo zato zamudili tudi poceni plin iz ZDA, ki je prišel z revolucijo hidravličnega lomljenja skrilavcev, povzemajo na Mednarodni agenciji za energijo (IEA).
Kar smo prihranili v zadnjih deset letih, bomo plačali v dveh kriznih letih
IEA ocenjuje, da je EU na račun liberalizacije v zadnjih deset letih prihranila 61,34 milijard evrov, a ti prihranki kmalu zbledijo ob ocenjenih izgubah, ki smo jih imeli v lanskem letu. IEA še ocenjuje, da smo za podražitev zemeljskega plina plačali 26,29 milijard evrov več kot ostala leta, v tem letu bodo podražitve še večje.
Tudi iz poročila Agencija za energijo je razvidno, da so naši dobavitelji na veleprodajnem trgu začeli opuščati dolgoročne pogodbe z ruskimi proizvajalci. Še leta 2016 je bilo dolgoročnih pogodb slaba polovica, leta 2020 pa samo še 16 odstotkov. Veleprodajni trg v Sloveniji skoraj povsem obvladuje skupina Petrol, ki plin delno uvaža sama (v 20,5-odstotnem tržnem deležu), večinoma pa prek svoje odvisne družbe Geoplini (73,68-odstotni tržni delež).
Za komentar smo prosili Agencijo za energijo in Petrol, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo dobili.
