Novice Svet24

Zaradi novega koronavirusa in okoliščin, na katere vpliva ta virus, je delo v zdravstvenih domovih že drugo leto težje, ukrepi zaradi varnosti bolnikov in zaposlenih pa strožji. Razmere vplivajo na obnašanje ljudi in nekateri so bolj grobi ter nesramni, kar občutijo zlasti medicinske sestre na sprejemu.

Kričanje, kletvice, grožnje

Primorske novice

»Gre za nesramnost, kletvice, grožnje in verbalno nasilnost,« našteva Doroteja Dobrinja, vodja zdravstvene nege v otroško-šolskem dispanzerju. Ker dela kot diplomirana medicinska sestra, ima vsak dan stike s starši bolnih otrok in malimi bolniki.

Dobrinja je tudi predsednica koprskega društva medicinskih sester, babic in tehnikov (društvo je del istoimenske zveze – zbornice) in tudi društvo prejema vse več prijav o neprimernih izpadih bolnikov. »To se dogaja na vratih ambulant oziroma čakalnic, kjer moramo opraviti triažo in preverjati pogoje PCT,« opisuje sogovornica. »Gre za kričanje in psovke. Tako se nekateri obnašajo tudi pri odvzemu brisa za testiranje za covid-19. Kot da smo medicinske sestre krive za vse njihove težave, a smo tam zato, da opravimo svoje delo.« Izpadi pa se dogajajo tudi v cepilnih centrih.

Nošenje zaščitne maske je v vseh zdravstvenih ustanovah obvezno, kar morajo vsi spoštovati, izpostavlja Doroteja Dobrinja. Omenja, da imajo prav v zvezi z maskami medicinske sestre pri pacientih že kar precej izkušenj, tudi slabih. Pa med tistimi, ki nošenju mask nasprotujejo, ponavadi niso ljudje z velikimi zdravstvenimi težavami, ampak takšni, pri katerih gre za trmo, kljubovanje in osebne principe. Pri nekateri celo za izzivanje in iskanje povoda, da lahko opozorijo nase.

»Pozabljajo pa, ko kričijo na nas, kadar jih opozorimo, naj si nadenejo masko, da si nošenja mask niso izmislili zdravstveni delavci v ambulantah. Tako je odredila vlada na predlog stroke, ki je o tem strokovno presojala!«

Na obvezno nošenje mask v vseh zdravstvenih ustanovah opozarjajo plakati in varnostniki, če jih imajo. Se pa dogaja, da ljudje sprva maske imajo, si jih pa nato samovoljno snamejo, pristavlja sogovornica. »Nekateri že po vstopu skozi vhodna vrata ali pa ko gredo po stopnicah. So pa tudi taki, ki si masko snamejo, ko pridejo v čakalnico ... Seveda to ni dovoljeno.«

»Mama, nehaj!«

Verbalno nasilje je tudi ona nedavno izkusila med delom v otroško-šolskem dispanzerju. »Neka mama je pripeljala otroka na sistematski pregled. Opozorila sem jo, naj si nadeneta maski, pa mi je zabrusila, da ona ne nosi maske, tudi otrok ne. Ko sem vztrajala, da morata nositi maski, je začela kričati name. S tem je vidno v stisko spravila otroka, ki ji je ves čas govoril, naj neha, naj utihne ... Otrok je ves čas lezel globoko za ovratnik svoje bunde. Mama pa ni in ni odnehala.«

Takšni in podobni izpadi so za zaposlene medicinske sestre zelo naporni, utrujajoči in ponižujoči. Doroteja Dobrinja poudarja: »Ko te žalijo, nadirajo in obkladajo s kletvicami, se človek počuti tako zelo ponižanega! Res včasih pokličemo varnostnika ali policijo, a takih izpadov sploh ne bi smelo biti. Medicinske sestre nismo pljuvalnik ali strelovod za vso nakopičeno jezo in nezadovoljstvo drugih.«