Dr. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je v zadnjem letu dni postala ena ključnih oseb, ki dajejo vladi Janeza Janše strokovno pokritje za sprejemanje ukrepov v boju proti epidemiji covid-19.
Najbolj je odmevala njena vloga pri odobritvi hitrih testov za množično testiranje prebivalstva, ki jih je državi v začetku leta za milijon evrov dobavilo podjetje Majbert Pharm. Ti testi so bili dokazano manj zanesljivi, kot so to zahtevali pogoji na razpisu, zaradi česar niso bili primerni za omejevanje širjenja epidemije. Kljub temu je ministrstvo za zdravje v začetku lanskega leta, ko ga je še vodil Janša, načrtno prezrlo napake in zaplete pri hitrem testiranju. NLZOH pa je celo brezplačno opravil verifikacijo teh testov, s čimer je podjetju Majbert Pharm omogočil privilegiran položaj na trgu. Kmalu zatem je zdravstveni minister Janez Poklukar imenoval Tjašo Žohar Čretnik v vladno strokovno skupino za covid-19.
Zdaj bo prejela še eno nagrado. Člani sveta NLZOH, od katerih je večina predstavnikov vlade, so ji namreč odobrili 20-odstotni dodatek k osnovni plači. Uradno ga bo prejemala zaradi vodenja enega od raziskovalnih projektov in s tem povečanega obsega dela. Toda zaposleni na NLZOH, ki so pred njo vodili podobne projekte, so jih morali opravljati v svojem rednem delovnem času, za kar niso prejemali nobenega dodatnega plačila.
Direktorici 100-odstotni dodatek
Tjaša Žohar Čretnik je vodenje NLZOH, kjer danes opravijo največji del PCR-testov, hkrati pa ugotavljajo, katere različice virusa so se že pojavile v Sloveniji, prevzela leta 2018. Še v začetku leta 2020, torej pred pojavom novega koronavirusa, je njena mesečna plača skupaj z vsemi dodatki znašala okoli 4.400 evrov bruto. Spomladi, ko je Janševa vlada razglasila epidemijo, so se njeni prejemki, tako kot pri velikem številu javnih uslužbencev, krepko zvišali. Tako je junija 2020 prejela kar 10.500 evrov bruto, od tega je bilo 6.446 evrov različnih dodatkov. To pomeni, da so dodatki predstavljali skoraj dve tretjini njene plače. Za primerjavo:
• tisti mesec je celotna masa plač na ZLNOH znašala 2,4 milijona evrov, 710 zaposlenih je v povprečju prejelo 3407 evrov bruto, pri čemer so covidni dodatki in drugi predstavljali le dobrih 40 odstotkov njihove plače;
• dodatek direktorice je bil višji tudi od 65-odstotnega dodatka za delo v tveganih razmerah, ki so ga prejemali zaposleni v laboratorijih. Ti so bili zelo obremenjeni zaradi velikih potreb po PCR-testiranju.
Zakaj tolikšne razlike in kolikšen covidni dodatek je takrat prejemala Žohar-Čretnikova, na NLZOH ne razkrivajo. Po naših informacijah pa ji je svet NLZOH odobril 100-odstotni dodatek, torej najvišjega možnega. Podobno visoke dodatke naj bi prejeli tudi nekateri njeni najožji sodelavci, ki delajo v režijskem delu. »Direktorici je višino dodatka zaradi prekomerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije po 71. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 določil svet zavoda za vse opravljene ure v obdobju od 13. 3. do 31. 3. 2020 in za vse opravljene ure v mesecu aprilu in mesecu maju 2020,« so bili s pojasnili skopi na NLZOH.
Ko zmanjka za dodatke, ji odobrijo nagrado
Pozneje, v času drugega vala, se je vlada odločila omejiti dodatke funkcionarjem oziroma direktorjem. Tem je za polovico rednega delovnega časa za obdobje od 19. oktobra 2020 do zaključka epidemije pripadal 65-odstotni dodatek. Kot so navedli na NLZOH, je Žohar-Čretnikova v letu 2020 prejela 11.350 evrov bruto dodatkov, v lanskem letu pa 5.985 evrov dodatkov. »Po višini izplačila dodatkov obeh let je bila direktorica na 30. mestu,« so se branili. Imen prejemnikov najvišjih dodatkov, kot že omenjeno, niso želeli razkriti.
Kako to? Predhodnica Tjaše Žohar Čretnik za vodenje projekta HERA ni prejela niti evra, zdajšnja direktorica pa kar 20-odstotni bonus.
Ko je bilo sredi junija lani izplačevanja covidnih dodatkov naenkrat konec, se je svet NLZOH odločil, da bo direktorico nagradil na drugačen način. Za obdobje od septembra lani do julija letos, ko se ji izteče štiriletni mandat, je Tjaši Žohar Čretnik odobril 20-odstotni dodatek k osnovni plači »za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zaradi vodenja projekta HERA«. Gre za projekt, na katerem je NLZOH pridobil nepovratna sredstva Evropskega centra za obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC) za pomoč pri sekvenciranju virusa. »Ker Ministrstvo za zdravje kot financer javne službe k sklepu še ni dalo soglasja, izplačilo ni bilo realizirano,« so dodali na NLZOH.
Po besedah naših virov pa takšni projekti ne bi smeli biti posebej plačani. To namreč v preteklosti nikoli ni bila praksa. Tudi predhodnica Tjaše Žohar Čretnik za vodenje projekta HERA ni prejela niti evra. Podobno je bilo z drugimi projekti.
S čim je torej svet NLZOH utemeljil, da bo Tjaša Žohar Čretnik zaradi tega dobivala dodatno plačilo? Med zaposlenimi so našli dva podobna primera izpred pet let. »NLZOH je v preteklosti iz naslova povečanega obsega dela ustrezno nagradil zaposleno za opravljanje administrativnih del za Zastopnika pacientovih pravic (oktober 2015–junij 2016) in zaposlenega v primeru, ko je izvajanje evropske kohezijske politike in črpanje sredstev bistveno povečalo obseg njegovega rednega dela (maj 2016–december 2016),« so pojasnili na NLZOH.
Poudarili so, da sta bila v zvezi s pravilnostjo obračuna covidnih dodatkov opravljena inšpekcijski nadzor in revizija. »Ne nadzor ne revizija nista ugotovila nobenih nepravilnosti,« so pojasnili. Toda niso razkrili, da so inšpektorji po neuradnih informacijah preverjali le posamezne zaposlene, ne pa tudi večine vodstvenih kadrov. Revizijo pa so naročili in plačali v NLZOH.
Hitri testi pod preiskavo
Dodali so, da zaposleni prejemajo do 20-odstotne dodatke k osnovni plači tudi v primeru nadomeščanja bolniške ali porodniške odsotnosti. V novembru jih je prejelo 31 ljudi. Na NLZOH je sicer danes zaposlenih več kot 800 ljudi. Pri tem je lahko Tjaša Žohar Čretnik v času zadnjega vala okužb delala tudi od doma. Svet NLZOH ji je namreč izdal dovoljenje za delo od doma »v primeru objektivne zadržanosti«. »V letu 2021 je od doma delala devetnajst dni, od tega večino dni le delno, in sicer do odhoda na službeno pot,« so pojasnili. Na direktorico NLZOH so v zadnjem letu dni leteli številni očitki o nestrokovnem delu in servilnosti vladi. Zaslišala jo je tudi preiskovalna komisija, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19. Pod njenim drobnogledom so se znašli tudi postopki verifikacije Majbertovih hitrih testov.
»Testi Majbert Pharm niso ustrezni. Ne izpolnjujejo pogojev ECDC niti tehničnih zahtev. NLZOH je kljub temu njihovo ustreznost potrdil in uporabo testov priporočil vladi,« je povedala dr. Metka Paragi, ki je na to poskušala opozoriti tudi vodilne na NLZOH. A ni bila uspešna. Žohar-Čretnikova je medtem na zaslišanju pred preiskovalno komisijo zavrnila očitke, da bi bilo z verifikacijo hitrih testov karkoli narobe.
Drugačnega mnenja so na specializiranem državnem tožilstvu. Kot smo razkrili, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pred tedni opravili hišne preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja in 1,2-milijonskega oškodovanja javnih sredstev pri nakupu hitrih testov. Obiskali so tudi ministrstvo za zdravje, Majbert Pharm in NLZOH.
